26. jan. 2010

Pet naj-člankov

Pri reviji The Scientist so decembra izbrali pet najbolj vročih člankov s področja biologije, ki so izšli v zadnjih dveh letih. Izbor je temeljil na seznamih desetih najpogosteje citiranih znanstvenih člankov, ki jih vsaka dva meseca objavijo na portalu Science Watch (ta je v lasti podjetja Thomson Reuters, bolj znanega po svojih orodjih: Web of Science, BIOSIS, Journal Citation Reports (kjer računajo faktorje vpliva za posamezne revije in področja),... nenazadnje pa tudi po novinarski agenciji Reuters).

Izbrani članki, ki so bili v dveh letih citirani po več kot 500-krat, so z dveh ožjih področij: genomike in izvornih celic, vseh pet pa je izšlo že leta 2007 v revijah Cell in Nature - obe sodita v sam vrh najuglednejših revij na področju ved o življenju.

Dva članka, ki obravnavata izvorne celice, opisujeta postopke za pripravo pluripotentnih celic iz diferenciranih odraslih celic oziroma postopek reprogramiranja celic.

Trije članki s področja genomike pa so nekoliko bolj raznoliki po vsebini. En članek poroča o izsledkih analize metilacijskega vzorca histonov, na katere je navita jedrna DNA v nukleosomih. Naslednji članek opisuje polimorfizme posameznih nukleotidov (SNP) v človekovem genomu, kjer so našli več kot 3 milijone mest, po katerih se večina ljudi razlikuje med seboj, tretji članek pa predstavlja prve rezultate projekta ENCODE, ki je analiziral funkcionalne elemente v 1 % človekovega genoma.

Originalni članek o izbranih raziskavah je dostopen na spletnem naslovu revije The Scientist.

21. jan. 2010

Dosežki leta 2009

Z enomesečno zamudo (pa vendar...) omenjam seznam dosežkov v znanosti, ki so po mnenju urednikov prestižne revije Science bili najpomembnejši v minulem letu.

Na prvo mesto so postavili odkritja, povezana s fosilnimi najdbami prednika človeka, vrste Ardipithecus ramidus. Okostje, staro 4,4 milijone let, bo morda postalo tako znano kot je (več kot miljon let mlajša) Lucy in okostja neandertalcev. Ardi so našli v Etiopiji leta 1992 (Lucy so našli 18 let prej), njeno okostje pa je skoraj popolno. Gre za najstarejšega prednika hominidov, pri njej pa se že nakazujejo prve spremembe, ki kažejo na morda občasno pokončno hojo. Čeprav je bila po višini bolj podobna opicam (120 cm; sicer pa je bila podobno majhna tudi Lucy), pa se jasno loči od opic, hkrati pa je tudi precej različna od avstralopitekov, ki so se razvili kasneje. Razlog, zakaj je trajalo kar 17 let od odkritja prvih kosti do objave serije člankov (oktobra lani), je v slabi ohranjenosti kosti, zelo zahtevni rekonstrukciji in pa v globini raziskav, saj so hkrati želeli zbrati čim več podatkov o okolju, v katerem je Ardi živela.

Mesta 2 - 10 so enakovredna, torej gre za devet ostalih zelo pomembnih odkritij, ki so že ali pa še bodo vplivali na razumevanje sveta. Ta odkritja so:

- spremljanje visokoenergetskega rentgenskega sevanja pulzarjev,
- odkritje receptorjev za rastlinski hormon abscizinsko kislino,
- odkritje magnetnih enopolov (monopolov) v titanovih spojinah,
- odkritje, da imunosupresivno zdravilo rapamicin podaljšuje življenjsko dobo miši,
- dokaz, da je v globokih kraterjih na Luninih polih zmrznjena voda,
- ponovni uspehi pri genskem zdravljenju nekaterih bolezni,
- nove raziskave lastnosti grafena,
- prenova in izboljšano delovanje teleskopa Hubble,
- zagon visokozmogljivega rentgenskega laserja (LCLS).

Hkrati uredniki pogledajo tudi v novo leto in opozorijo na tista področja, kjer je pričakovati pomembna odkritja. Ta so tokrat inducirane pluripotentne celice (o katerih sem lani že večkrat pisal), alfa-magnetni spektrometer na mednarodni vesoljski postaji, raziskave eksoma, boj proti raku na osnovi vplivanja na metabolični proces glikolize [1], odločanje o novem ciklu človekovih poletov v vesolje.

Med dosežki je morda več tem s področja astronomije, kar je morda tudi posledica tega, da se izteka mednarodno leto astronomije. Vseeno pa je še vedno med najpomembnejšimi veliko molekularnobioloških tem. Dela je še veliko!

Članki (1, 2, 3) z opisi dosežkov so žal dostopni samo naročnikom in z računalnikov univerz in inštitutov.

7. jan. 2010

Novosti v molekularni biologiji

Tako kot lani sem tudi v tem študijskem letu študentom 2. letnika Biokemije pri seminarjih dal nalogo, da si izberejo neko novico s področja biokemije in molekularne biologije in jo predstavijo letniku, vsaj na kratko pa tudi na spletu. Razširjenih seminarjev sicer ni na spletu, so pa povzetki, in če koga zanima, katere teme se zdijo zanimive študentom, ki so si izbrali študij biokemije, si lahko kazalo novic po področjih ogleda na (novem in še precej nedodelanem) wikiju Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL.

S kazala lahko kliknete na naslove in prišli boste do povzetkov - praktično, če zadnja dva meseca niste uspeli prebirati znanstvenih revij s tega področja :-)

Kot vsako leto je tudi letos največje zanimanje za teme, povezane z boleznimi, delovanjem živčnega sistema in s področja celične biokemije. Uvrstitev v kategorijo je bila prepuščena študentom, pri izboru teme pa je bil edini pogoj, da na dan predstavitve novica ni starejša kot dva meseca.

... in je tu 2010

Če ste mislili, da je blog zamrl - ni zamrl, se je pa malo umiril... Enostavno se je nabralo veliko rednega dela, načrtovanja, sestavljanja idej... tako da je novo leto prišlo prav na hitro in potihem.

Če je še kje kdo, ki kdaj pogleda na te strani, mu želim veliko uspeha v letu 2010, pa od časa do časa le malo poglejte, če je kaj novega!