Ugibanja o odkritju na Marsu

Ameriška vesoljska agencija je v okviru raziskav Marsa pomemben uspeh doživela 6. avgusta letos, ko je na površini tega nam najbližjega planeta pristalo nekaj manj kot 900 kg težko vozilo Curiosity. Vozilo je opremljeno z raziskovalnimi instrumenti, ki naj bi pomagali odgovoriti na vprašanje, ali so na Marsu kdaj živeli mikroorganizmi. Za cilj so si izbrali krater Gale, ki leži blizu ekvatorja in ima v premeru 154 km.

Vodja raziskovalcev, ki upravljajo robotizirano vozilo in spremljajo analize, je prejšnji teden sprožil val ugibanj, ko je za medijsko družbo NPR izjavil, da se obeta odkritje, ki bo prišlo v zgodovinske knjige, da pa je še prezgodaj, da bi o tem povedal kaj več.

Glede na opremo, ki jo vsebuje šestkolesno vozilo, nekateri poznavalci menijo, da so morda odkrili sledi življenja, morda metan, ki naj bi nastal zaradi delovanja živih bitij. Razlog, zakaj novice še niso objavili, naj bi bil v tem, da je treba meritve ponoviti in preveriti natančnost delovanja aparatur. Za to naj bi rabili nekaj tednov, morda pa tudi manj. Med 3. in 7. decembrom bo namreč v Kaliforniji potekalo srečanje Ameriške geofizikalne zveze in skoraj zagotovo bodo novico objavili prav v tem času.

Kljub temu, da je nekateri menijo, da so odkrili metan v 'zraku', številni drugi menijo, da gre za odkritje, povezano z analizo vzorcev prahu, s katerim je prekrito dno kraterja. Nekateri pa menijo, da so odkrili fosilizirano snov.

Opremo vozila Curiosity predstavlja 10 različnih raziskovalnih instrumentov. Največji analizator (tehta 40 kg) je tisti, ki je odgovoren za določitev kemijske sestave vzorcev. Sestavljata ga plinski kromatograf in z njim povezan masni spektrometer, del opreme pa je tudi pečica, v kateri lahko segrejejo vzorce kamnin do zelo visokih temperatur in s tem sprostijo molekule, ki so morda ujete v kamnini.

Podobno opremo je nosila s sabo že sonda Viking v 70-tih letih prejšnjega stoletja, a je bila manj občutljiva, pečica pa je kamnine segrela samo do 500 °C. Takrat so sicer zaznali sledi klorometana in diklorometana, a so takrat menili, da gre za nečistoči, ki sta z opremo prispeli z Zemlje. Zaznali pa niso nobenih drugih organskih molekul, zato so menili, da življenja na Marsu ni (bilo).

Kasnejše raziskave so pokazale, da morda metanove spojine niso bile slučajno in pomotoma v vzorcih, ki so jih analizirali na Marsu. Ugotovili so celo, da bi klorometan lahko uničil vse druge organske snovi in so morda bili rezultati lažno negativni. Dvom je bil tako močan, da se nekaterim zdijo stroški projekta Curiosity (2,5 milijarde dolarjev) upravičeni.

Več o ugibanjih in o zasnovi poskusov lahko najdete na straneh space.com:
http://www.space.com/18565-mars-rover-curiosity-discovery-mystery.html
http://www.space.com/16902-mars-rover-curiosity-life-building-blocks.html

NOVO 4.12.: Včeraj so v San Franciscu objavili novico glede odkritja na Marsu. V resnici ni šlo za nič fenomenalnega. V vzorcu drobnega peska (ni ravno prah; baje je po zrnatosti podoben zelo drobnemu sladkorju) s površine kraterja so našli kloroorganske molekule, ki bi lahko predstavljale ostanek biokemijskih procesov v živih celicah. Poudarek je na 'lahko predstavljale', saj bi prav tako lahko šlo za kaj drugega. Hipoteze gredo v več smeri: da so te snovi stranski produkt analiznih reakcij, da so prišle z Zemlje skupaj z raziskovalno opremo, da so te snovi prišle z meteoriti (kjer so jih opazili že prej), ali pa da gre res za ostanek po razpadu aminokislin davno v zgodovini planeta. Tudi pri Nasi se zavedajo, da je treba narediti še veliko preiskav, preden bodo lahko rekli kaj bolj gotovega.

Več o tem:
http://www.space.com/18758-mars-rover-curiosity-discovery-hype-misunderstanding.html

iGEM 2012: Slovenija druga!

Na eni najuglednejših univerz na svetu, Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (MIT) v ameriškem Cambridgeu, je minuli konec tedna potekalo zaključno srečanje študentskih ekip, ki so tekmovale s projekti iz sintezne biologije. Skupaj se je predstavilo 72 ekip, ki so se izkazale kot najboljše na področnih predtekmovanjih.

Glede na uspeh na evropskem predtekmovanju, kjer se je slovenska ekipa uvrstila med tri najboljše, smo z zanimanjem pričakovali, kako bodo presodili ocenjevalci na finalnem srečanju najboljših. Sam sem bil sicer skeptičen, ali bo evropskim zmagovalcem, ekipi Groningena, uspelo ponoviti svoj uspeh tudi v svetovni konkurenci. Pa jim je. Na drugem mestu se je tudi tokrat znašla slovenska ekipa, na tretjem pa Paris Bettencourt - popolno zmagoslavje evropskih ekip torej. Pri tem je visoka uvrstitev Pariza še največje presenečenje, saj na evropskem delu tekmovanja pariški študentje niso bili med najboljšimi (finalisti so bili Groningen, Slovenija in Cambridge) - osvojili so samo nagrado za področje varnosti, skupaj z ekipo Grenobla. Neuradno četrto mesto je zasedla ekipa LMU München, ki na evropskem srečanju ni dosegla vidnejšega uspeha. To kaže, da so kriteriji sodnikov na svetovni ravni lahko različni od tistih na tekmovanjih po kontinentih.

Rezultati finalnega tekmovanja so že objavljeni na spletni strani iGEM-a. Poleg drugega mesta v skupni uvrstitvi je slovenska ekipa zasedla še prvo mesto v kategoriji Zdravje in medicina, dobila pa je tudi nagrado za najboljši model in (skupaj z ekipo LMU München) nagrado za najboljšo wiki predstavitev - še en razlog več, da si jo ogledate, saj so jo, pohvalno, pripravili tudi v slovenščini.