2009

Z velikimi koraki se približuje leto 2009.
Vsem obiskovalcem bloga želim veliko uspeha pri delu, veselja pri študiju in uživanja v prostem času!

Mladi, lepi in pametni

Pod tem naslovom je Radio Slovenija 1 včeraj zvečer predvajal Nedeljsko reportažo o letošnji slovenski ekipi, ki je na tekmovanju iz sintezne biologije iGEM2008 osvojila prvo mesto v skupni uvrstitvi in prvo mesto v kategoriji Zdravje in medicina. Oddajo je mogoče poslušati v arhivu RTV SLO, traja pa pol ure.

Dosežki leta 2008

Sredi decembra revija Science vsako leto objavi seznam desetih raziskovalnih dosežkov, ki so po mnenju njihovih urednikov najpomembnejši. Lani je bilo na prvem mestu spoznanje o naravi razlik v genomu med posamezniki, letos pa so za najpomembnejše razglasili nove rezultate s področja reprogramiranja celic. O tem sem sicer pisal že pred letom in pol, ko so v reviji Nature izšli trije članki s tega področja - takrat so ugotovili, kako je mogoče diferencirane celice spremeniti v izvorne. V letošnjem letu pa so raziskovalci uspeli reprogramirati eno diferencirano celico na tak način, da se je spremenila v drug tip diferencirane celice - torej brez vmesne stopnje pluripotentne (dediferencirane) celice. Če bo mogoče na osnovi teh rezultatov razviti postopke za spreminjanje lastnosti celic - tu mislim na spremembo tipa celic - potem so odprte številne nove poti za zdravljenje nekaterih težkih bolezni, hkrati pa bodo zamrle razprave o etičnosti dela z embrionalnimi izvornimi celicami. Zanimivo je, da je bilo področje reprogramiranja celic že lani na seznamu desetih najpomembnejših, vednar ne na prvem mestu.

Ostalih devet pomembnih odkritij s seznama je sicer oštevilčenih, a to ne pomeni, da so rangirana po pomembnosti. S področja ved o življenju so se na seznam uvrstila spoznanja o lastnostih 'rakavih genov' (znanstveniki poskušajo za različne tipe rakov ugotoviti, kateri geni vse so okvarjeni v prizadetih celicah, da se začnejo nekontrolirano deliti), o novih lastnostih proteinov (strukture naj ne bi bile fiksirane, pač pa bi protein v raztopini imel več možnih oblik in bi prehajal iz ene v drugo; razen tega kaže, da je za lastnosti celic zelo pomembno ne samo izražžanje posameznih genov, pačč pa tudi koncentracija proteinov v celicah), vpogled v zgodnji embrionalni razvoj (zdaj si lahko v obliki videa prikažemo razvoj zarodka do približno 16.000-celičnega stadija), razumevanje razvoja rjavega maščobnega tkiva (rjavo maščobno tkivo je pomembno za telesno toploto, ugotovili pa so, da nastaja iz istih predniških celic kot mišične celice - za kretnico v razvoju je pomembna aktivacija enega samega gena) in učinkovitejše metode za določanje nukleotidnih zaporedij, podprte z novimi aparaturami (to je omogočilo npr. določitev 70 % genoma volnatega mamuta, določanje zaporedja genoma neandertalca, določitev celotnega nukleotidnega zaporedja genoma prvega bolnika z rakom, prvega Afričana in prvega Azijca).

Med področji, ki so zanimiva in naj jih pozorno spremljamo v naslednjem letu, sta genomika rastlin (obeta se dokončanje genoma koruze in več drugih za kmetijstvo in evolucijo zanimivih rastlin) in vprašanje speciacije (razvoja novih vrst - katere mutacije so potrebne, da se posamezniki iste vrste niso več sposobni pariti med seboj).

Žal so članki v reviji Science dostopni samo za naročnike in uporabnike na univerzah in večjih inštitutih...

O času v Emzinu

Revija Emzin se oglašuje kot časopis za kulturo in čeprav ne izhaja pogosto, izhaja redno in ima tematske številke, v katerih predstavljajo zanimive teme in to z različnih vidikov. Ko so me povabili, da napišem članek o biokemijskih pogledih na čas, se mi je zdela naloga zahtevna, a obvladljiva in tako sem začel pisati članek... Predstavljal sem si ga kot nezahtevno branje, a na koncu ni šlo in nastalo je nekaj med zasilno literaturo in izvlečki iz znanstvenih člankov. Urednici revije sem priznal, da nisem prav zadovoljen z izdelkom, pa ga je pod naslovom Anatomija časa vseeno objavila in zdaj je, kar je. Revija je izšla v začetku tega tedna in vključuje vrsto zanimivih prispevkov - upam, da bo čez praznike kaj časa, da jih vsaj par (bolj naravoslovnih) tudi v celoti preberem.

Predavanje o sintezni biologiji

Sem bil kar malo presenečen, ko sem slab mesec nazaj dobil vabilo iz Društva humanistov Goriške, če bi lahko v okviru cikla Humanizem in znanost predstavil predavanje o sintezni biologiji. Seveda sem vabilo sprejel in tako bo jutri (v soboto, 20. decembra) ob 18:30 predavanje z naslovom Izzivi sintezne biologije v Novi Gorici, v prostorih Kluba goriških študentov. Če bo ravno kdo na tistem koncu in če ste že opravili božične nakupe ;-)

Nove tehnike za spreminjanje organizmov

V zadnjih približno petih letih so se na različnih področjih ved o življenju in biotehničnih ved pojavile nove tehnike, s katerimi je mogoče v organizme uvajati nekatere spremembe, vendar nastalih organizmov glede na sedanjo evropsko zakonodajo ni mogoče preprosto in zagotovo imeti za gensko spremenjene organizme. Zato so se v Evropski komisiji odločili, da pri Generalnem direktoratu za okolje ustanovijo delovno skupino, ki jo bodo sestavljali eksperti iz vseh držav članic Evropske skupnosti.

Ustanovni sestanek delovne skupine bo naslednji teden v Bruslju, iz seznama evidentiranih novih tehnik pa je razvidno, da je takšnih kar precej. V prvi vrsti so tu nove tehnike v biotehnologiji rastlin, potem tehnologija nukleaz s cinkovimi prsti, cisgeneza, tehnike za spreminjanje posameznih ali več nukleotidov, tehnike popravljanja genov in sinteznobiološke tehnike.

Delovna skupina naj bi delala ločeno za področje zaprtih sistemov (predvsem mikrobni sistemi; 90/219/EEC) in za področje namernega sproščanja (predvsem rastline; 2001/18/EC), lahko pa tudi v podskupinah za posamezne sklope tehnik. Seznam tehnik še ni popoln in morda se bo na njem pojavila še kakšna. Končni cilj delovne skupine je ugotoviti, ali je treba sedanjo definicijo gensko spremenjenega (mikro)organizma dopolniti in ali je potrebna sprememba prilog k direktivam, ki urejata področji gensko spremenjenih organizmov na področju Evropske skupnosti.

Kaj so zanimive teme

Tudi letos študenti 2. letnika študija Biokemije pripravljajo seminar pri predmetu Biokemija tako, da obdelajo novico iz sveta molekularne biologije in biokemije najprej v pisni obliki (na približno 4 straneh), povzetek objavijo na wiki-strani in na koncu predstavijo novico pred letnikom, za kar imajo 6-8 minut časa. Če koga zanima, kaj so zanimive teme za študente v 2. letniku, si lahko ogleda seznam novic in z njim povezane kratke povzetke. Seznam se bo dopolnjeval do konca semestra.

Druga naloga študentov na seminarju pa je, da v biokemijskem in molekularnobiološkem leksikonu obdelajo eno poglavje po lastni izbiri. Skupaj z lanskimi prispevki je zdaj vpisanih že več kot 25 poglavij, seveda le s sorazmerno kratkimi razlagami gesel. Do pravega leksikona je še zelo dolga pot...