Najbrž nihče ne ve, koliko let še bomo novo stavbo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo gledali samo na računalniški animaciji. Najbrž ni pretirana napoved, da se bomo v nove prostore lahko vselili leta 2013, do takrat pa se bomo po novih prostorih lahko sprehajali samo virtualno. Pa pojdimo!
UL FKKT - nova zgradba from UL FKKT on Vimeo.
23. feb. 2009
17. feb. 2009
Sintezna biologija v Državnem zboru!
Ko sem to zvedel, sem najprej pomislil, če ni slučajno prvi april. Ni. Potem je res.
Pred sejo Državnega zbora 2. marca bo uvodno predavanje iz niza Znanje žanje (ne, o tem danes ne boste našli še ničesar na spletu), ki ga uvaja minister Golobič. O sintezni biologiji bo predaval Roman Jerala. Predavanje bo prenašala tudi televizija, tako da si boste vsi, ki vas tema zanima, predavanje lahko ogledali (verjetno na parlamentarnem kanalu) - čeprav bo na sporedu ob 12:30. Žal imam ravno takrat seminar za četrte letnike, me pa prav zanima, koliko poslancev bo prišlo v dvorano pred začetkom sestanka in ali bodo res spremljali predavanje...
Postavimo se za korak, dva, iz konteksta in si predstavljajmo, da smo v kakšni drugi državi, v kakšnem drugem parlamentu, v letu 2009. Kaj težav z domišljijo? Zdi se mi, da smo res v nenavadni državi neomejenih možnosti --- čeprav ni kaj, za sintezno biologijo je to vendarle priznanje posebne vrste, ki je v veliki meri rezultat velikih uspehov naših študentskih ekip na mednarodnih tekmovanjih iGEM v zadnjih treh letih. Upam, da bodo poslanci razumeli, kakšne razvojne možnosti prinaša nova disciplina in uvideli, da imamo pri nas strokovnjake, ki so na tem področju sposobni prispevati pomembne rezultate.
Ob tem naj omenim, da bo kolega Jerala vodil sekcijo o temeljnih raziskavah v sintezni biologiji na konferenci Uporabna industrijska sintezna biologija v Evropi, ki bo potekala sredi aprila v Freiburgu v Nemčiji. Tam bo imel tudi predavanje na temo modificiranega celičnega signaliziranja in cepiv v sintezni biologiji. Tudi to je kar pomembno priznanje za slovensko sintezno biologijo, čeprav bo verjetno ostalo neopaženo v širši javnosti.
Pred sejo Državnega zbora 2. marca bo uvodno predavanje iz niza Znanje žanje (ne, o tem danes ne boste našli še ničesar na spletu), ki ga uvaja minister Golobič. O sintezni biologiji bo predaval Roman Jerala. Predavanje bo prenašala tudi televizija, tako da si boste vsi, ki vas tema zanima, predavanje lahko ogledali (verjetno na parlamentarnem kanalu) - čeprav bo na sporedu ob 12:30. Žal imam ravno takrat seminar za četrte letnike, me pa prav zanima, koliko poslancev bo prišlo v dvorano pred začetkom sestanka in ali bodo res spremljali predavanje...
Postavimo se za korak, dva, iz konteksta in si predstavljajmo, da smo v kakšni drugi državi, v kakšnem drugem parlamentu, v letu 2009. Kaj težav z domišljijo? Zdi se mi, da smo res v nenavadni državi neomejenih možnosti --- čeprav ni kaj, za sintezno biologijo je to vendarle priznanje posebne vrste, ki je v veliki meri rezultat velikih uspehov naših študentskih ekip na mednarodnih tekmovanjih iGEM v zadnjih treh letih. Upam, da bodo poslanci razumeli, kakšne razvojne možnosti prinaša nova disciplina in uvideli, da imamo pri nas strokovnjake, ki so na tem področju sposobni prispevati pomembne rezultate.
Ob tem naj omenim, da bo kolega Jerala vodil sekcijo o temeljnih raziskavah v sintezni biologiji na konferenci Uporabna industrijska sintezna biologija v Evropi, ki bo potekala sredi aprila v Freiburgu v Nemčiji. Tam bo imel tudi predavanje na temo modificiranega celičnega signaliziranja in cepiv v sintezni biologiji. Tudi to je kar pomembno priznanje za slovensko sintezno biologijo, čeprav bo verjetno ostalo neopaženo v širši javnosti.
11. feb. 2009
Prvo zdravilo iz GS živali
Reuters je v petek poročal o tem, da je ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila za uporabo prvo zdravilo, pridobljeno iz gensko spremenjenih živali. Gre za zdravilo proti prekomernemu strjevanju krvi atrin, ki ga transgenske koze proizvajajo in izločajo v mleko. Iz mleka morajo učinkovino, ki je rekombinantni protein antitrombin (inhibitor trombina, ki katalizira nastajanje krvnih strdkov), najprej izolirati in stabilizirati ter pripraviti raztopino, ki jo nato injicirajo bolnikom z dednim pomanjkanjem antitrombina. Zdravilo dobijo le v primerih, ko je nevarnost prekomernega strjevanja še posebej velika, kot je na primer porod ali operativni poseg.
Odobritev prvega zdravila iz GS živali sovpada z obdobjem, ko so tudi v ZDA postali bolj pozorni na varnost GS hrane, saj se bojijo, da bo meso GS živali kmalu prišlo na police njihovih trgovin. Zato so pri odobritvi zdravila precej pozornosti posvetili tudi skrbi, da transgenske koze, ki proizvajajo antitrombin, ne bi slučajno pristale v klavnici in na krožnikih, pa tudi temu, da ne bi pobegnile s farme, kjer jih gojijo. Imajo jih okrog dvesto, računajo pa, da bodo z zdravilom zaslužili okrog 45 milijonov dolarjev letno.
Odobritev prvega zdravila iz GS živali sovpada z obdobjem, ko so tudi v ZDA postali bolj pozorni na varnost GS hrane, saj se bojijo, da bo meso GS živali kmalu prišlo na police njihovih trgovin. Zato so pri odobritvi zdravila precej pozornosti posvetili tudi skrbi, da transgenske koze, ki proizvajajo antitrombin, ne bi slučajno pristale v klavnici in na krožnikih, pa tudi temu, da ne bi pobegnile s farme, kjer jih gojijo. Imajo jih okrog dvesto, računajo pa, da bodo z zdravilom zaslužili okrog 45 milijonov dolarjev letno.
4. feb. 2009
Hibridni zarodki, tretjič
Dve leti je, odkar sem prvič pisal o načrtih, da bi s spojitvijo živalskih jajčnih celic in človeške jedrne DNA pridobili zgodnje zarodke, iz njih pa celične linije embionalnih izvornih celic. V Veliki Britaniji so zaradi aktualnosti problematike septembra 2007 predčasno dovolili tovrstne raziskave. Včeraj pa je Reuters poročal o rezultatih ameriških raziskovalcev, objavljenih v reviji Cloning and Stem Cells. Na kratko: rezultati so slabši, kot so sprva pričakovali. Hibridni zarodki se niso razvili dalj kot do stopnje morule, čeprav so se sprva celice normalno delile. Različni hibridi so se obnašali različno, v nobenem primeru pa niso uspeli vzgojiti zarodkov, ki bi se normalno razvili vsaj do 100-celičnega stadija. Menda naj bi tovrste raziskave v ZDA opravljali že celo desetletje.
Sodobne raziskovalne metode omogočajo vpogled v aktivnost posameznih genov, zato so avtorji članka poskusili ugotoviti, zakaj se človeški zarodki razvijajo normalno, hibridni pa ne. V članku sicer poskuse priprave hibridnih zarodkov imenujejo postopek reprogramiranja somatskih celic, vendar tega ne smemo mešati z reprogramiranjem, ki privede do induciranih pluripotentnih celic (iPS). Analiza aktivacije genov je pokazala, da je več kot 2000 genov, ki se pri hibridnih zgodnjih zarodkih izražajo drugače kot pri jajčni celici, pri čemer jih je večina manj aktivnih, medtem ko so pri spojitvi človeškega jedra s človeško jajčno celico tisti geni, ki se izražajo drugače kot v jajčni celici, večinoma bolj aktivni.
Razlike v aktivnosti genov, ki so jih ugotovili, so med medvrstnimi hibiridi (kunčje ali kravje jajčece in človeška jedrna DNA) in istovrstnimi hibridi (človeško jajčece in človeška jedrna DNA) tako velike, da kaže, da z medvrstnimi hibridi ne bo mogoče pripraviti celičnih linij pluripotentnih celic in da verjetno tovrstne raziskave nimajo druge vrednosti kot le akademske, saj je celovito razumevanje procesov, ki vodijo razvoj zgodnjih zarodkov, še vedno precej oddaljeno. Za pripravo terapevtsko pomembnih celičnih linij pa bo treba izbrati kakšen drug pristop.
Sodobne raziskovalne metode omogočajo vpogled v aktivnost posameznih genov, zato so avtorji članka poskusili ugotoviti, zakaj se človeški zarodki razvijajo normalno, hibridni pa ne. V članku sicer poskuse priprave hibridnih zarodkov imenujejo postopek reprogramiranja somatskih celic, vendar tega ne smemo mešati z reprogramiranjem, ki privede do induciranih pluripotentnih celic (iPS). Analiza aktivacije genov je pokazala, da je več kot 2000 genov, ki se pri hibridnih zgodnjih zarodkih izražajo drugače kot pri jajčni celici, pri čemer jih je večina manj aktivnih, medtem ko so pri spojitvi človeškega jedra s človeško jajčno celico tisti geni, ki se izražajo drugače kot v jajčni celici, večinoma bolj aktivni.
Razlike v aktivnosti genov, ki so jih ugotovili, so med medvrstnimi hibiridi (kunčje ali kravje jajčece in človeška jedrna DNA) in istovrstnimi hibridi (človeško jajčece in človeška jedrna DNA) tako velike, da kaže, da z medvrstnimi hibridi ne bo mogoče pripraviti celičnih linij pluripotentnih celic in da verjetno tovrstne raziskave nimajo druge vrednosti kot le akademske, saj je celovito razumevanje procesov, ki vodijo razvoj zgodnjih zarodkov, še vedno precej oddaljeno. Za pripravo terapevtsko pomembnih celičnih linij pa bo treba izbrati kakšen drug pristop.
2. feb. 2009
Informativci (in MINT)
To je zdaj samo opomnik za dijake, ki jih morda zanima študij biokemije, čeprav vem, da vse to že vejo... V petek, trinajstega ob pol trinajstih bo informativni dan ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Kinu Vič. Več o tem in o naslednjih terminih najdete na spletni strani FKKT. Na predstavitvah študijev boste verjetno zvedeli manj kot si želite, zato je ZELO POMEMBNO, da poskusite po predstavitvah priti do učiteljev, študentov, bivših študentov... smeri, ki vas zanima. Pripravite vprašanja in ne bojte se vprašati! Vprašanja lahko postavite tudi po e-pošti komurkoli s Katedre za biokemijo - naslove najdete na spletu.
Ravno včeraj, ko sem se vračal z dopusta, sem na vlaku bral sobotni Die Welt, ki ima prilogo o izobraževanju in zaposlovanju. Med drugimi prispevki sem našel tudi pogovor z raziskovalcem, ki se ukvarja z analizami trendov zaposlovanja. Vprašali so ga, kateri študiji so najbolj prespektivni in zagotavljajo varno delovno mesto tudi čez več desetletij. Povedal je, da so v zadnjih letih trendi zelo nezanesljivi, da pa je dokaj jasno, da bo v naslednjih desetih do petnajstih letih zagotovo veliko povpraševanje po strokovnjakih MINT - to je kratica za matematiko, informatiko, naravoslovje in tehniko. Očitno ne morete veliko zgrešiti, če se odločite za katerega od teh študijev. Upam, da napoved ne velja samo za Nemčijo.
Sicer pa se še spomnim, kar sem sam slišal na informativnem dnevu pred o-la-la leti. Profesor Ličar nam je takrat bodočim biologom rekel, da naj se ne bojimo, ali bomo dobili službo ali ne, ker jo dobri študenti vedno najdejo. Izkazalo se je, da je imel prav in tako je še vedno.
Ravno včeraj, ko sem se vračal z dopusta, sem na vlaku bral sobotni Die Welt, ki ima prilogo o izobraževanju in zaposlovanju. Med drugimi prispevki sem našel tudi pogovor z raziskovalcem, ki se ukvarja z analizami trendov zaposlovanja. Vprašali so ga, kateri študiji so najbolj prespektivni in zagotavljajo varno delovno mesto tudi čez več desetletij. Povedal je, da so v zadnjih letih trendi zelo nezanesljivi, da pa je dokaj jasno, da bo v naslednjih desetih do petnajstih letih zagotovo veliko povpraševanje po strokovnjakih MINT - to je kratica za matematiko, informatiko, naravoslovje in tehniko. Očitno ne morete veliko zgrešiti, če se odločite za katerega od teh študijev. Upam, da napoved ne velja samo za Nemčijo.
Sicer pa se še spomnim, kar sem sam slišal na informativnem dnevu pred o-la-la leti. Profesor Ličar nam je takrat bodočim biologom rekel, da naj se ne bojimo, ali bomo dobili službo ali ne, ker jo dobri študenti vedno najdejo. Izkazalo se je, da je imel prav in tako je še vedno.
Naročite se na:
Objave (Atom)