Vinarje in mikrobiologe je dolgo begalo vprašanje, od kod pridejo kvasovke na grozdne jagode. Številni vinarji namreč prisegajo na 'naravne kvasovke', ki naj bi bile najprimernejše, da sprešan grozdni sok pretvorijo v mošt in kasneje v vino. Kvasovke pa niso ves čas prisotne na grozdnih jagodah in se pojavijo v vinogradih v dokaj kratkem času pred trgatvijo.
Vprašanja kvasovk so se lotili znanstveniki in odkrili nekaj zelo zanimivega. Ugotovili so namreč, da so kvasovke skrite v prebavilih os in da lahko tam celo prezimijo. Predvsem to je novo, saj so prej menili, da kvasovke po končani zimi ne morejo priti v okolje preko žuželk, ki večinoma zime ne preživijo.
Ose, ki živijo v družinah (na podoben način kot čebele), imajo v prebavilih ne glede na letni čas dokaj konstantno koncentracijo kvasovk in ko se izležejo mlade ose, jim stare v prebavila vnesejo mikroorganizme, ki jih imajo same.
Raziskava, ki so jo opravili v več vinskih deželah v Italiji, je pokazala, da so ose prenašale različne seve kvasovk - tako take, ki jih imamo za naravne v okolju, kot tiste, ki jih označujemo kot industrijske (ker so v procesu selekcije, ki so ga opravili v razvojnih laboratorijih biotehnoloških podjetij). S tem lahko prihaja do širjenja v okolje najrazličnejših sevov, pa tudi do križanja med različnimi sevi.
Čeprav se zdi, da gre za enostavno raziskavo, bo objavljena v ugledni ameriški reviji PNAS (od včeraj pa je na voljo kot spletna predobjava). Mogoče je zdaj umetnost vinarstva s tem nekoliko manj skrivnostna, še vedno pa nič manj umetnost kot prej.
