Danes se še vedno sliši kot prizor iz filma, kjer je vse animacija, vendar se zna zgoditi, da bodo umetne celice s specializiranimi nalogami čez nekaj časa samo eden od načinov boja proti boleznim. V januarski številki revije Nature Nanotechnology je namreč 14 ameriških raziskovalcev s prvopodpisanim Philipom R. leDucom predstavilo idejo, kako bi bilo mogoče nanotehnološka 'orodja' nadgraditi za delo v obolelih tkivih. Ker revija v Sloveniji ni dostopna, novico povzemam po različnih spletnih virih in slikah iz članka, ki niso zaklenjene.
Avtorji predlagajo, da bi pripravili psevdocelice, ki bi bile z lipidno membrano obdani nanostroji. Razložijo osnovni princip takih bioloških nanostrojev (slika): imeti mora ovoj, ki zagotavlja določeno čvrstost, transportni mehanizem za vstop in izstop snovi, v ovoj vključene mehanizme za zaznavanje okolice, v notranjost vključene encime, ki opravljajo presnovno funkcijo, v ovoj vključene receptorje, ki bi psevdocelico zasidrali na želeno tarčno mesto, vključen pa bi moral biti tudi sistem za samouničenje, ki bi ga bilo mogoče sprožiti od zunaj. Umetne celice bi morale biti sposobne sprejemati signale in hranilne snovi iz okolja, hkrati pa bi morale biti neobčutljive na imunske celice in protitelesa (slika).
Zasnova projekta izhaja iz rezultatov delovne skupine, ki so jo osnovali na simpoziju Keckove iniciative za prihodnost. Iniciativa se ukvarja z načrtovanjem prihodnosti; eden od simpozijev leta 2005 je imel za temo inženiring življenja (vse predstavitve so dostopne), novembra 2004 pa so na konferenci, posvečeni prihodnosti v nanoznanosti, v ciljni delovni skupini razpravljali o bioloških nanostrojih. Nič manj zanimive teme pa so obdelovale tudi druge delovne skupine.
Psevdocelice bi izvajale zdravljenje tako, da bi bodisi razgrajevale produkte, ki povzročajo bolezni ali sintetizirale snovi, ki bi preprečevale njihov razvoj. Vsebina teh umetnih celic bi bila prilagojena posameznim boleznim, izkoriščali pa bi mehanizme, ki so tudi sicer prisotni v organizmu. Odpadlo bi jemanje učinkovin v rednih odmerkih, pač pa bi zdravljenje potekalo samo od sebe.
Za zdaj gre le za idejo, kako bi zdravljenje lahko potekalo. Rešiti je treba še ogromno praktičnih in teoretičnih vprašanj, kar bo gotovo trajalo vsaj še kakšno desetletje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar