17. jun. 2007

Sintija

Kot je prejšnji teden omenil že Franc v svojem Mikrob(io)logu, je Inštitut J. Craiga Venterja vložil patentno zahtevo za minimalni bakterijski genom. Zadeva je kontroverzna z več zornih kotov. Prvi dvom se nanaša na smiselnost in etičnost patentiranja genomskih zaporedij, saj ta sama po sebi niso del inventivnega postopka raziskovalcev. Glede tega se evropski in ameriški pogled na patentno zaščito še vedno razlikujeta. Drugo vprašanje pa je, ali je patentna prijava od 31. maja sploh (pravno in etično) korektna - o tem se sprašujejo predstavniki skupine ETC v svoji izjavi za javnost, hkrati pa kritično razlagajo vsebino in ozadje patentne prijave.

Prijavitelji na primer trdijo, da bo novi organizem (poimenovali so ga Mycoplasma laboratorium) sposoben sintetizirati etanol ali vodik, vendar je to vprašljivo. Razen tega naj bi v prijavi pisalo, da je patentno zaščiten vsak organizem, ki bi mu izločili vsaj 55 izmed nabora 101 gena, ki so jih določili kot neesencialne, kar je zelo široka oznaka značilnosti organizma. Skupina ETC je za novi organizem skovala ime Sintija (Synthia), ker so genom novega mikroba v celoti sintetizirali (čeprav v osnovi zaporedja izhajajo iz tistih, ki so jih določili v naravnih mikrobih).

V prijavi je zapisano, da želijo patentirati 'nabor esencialnih genov in sintezni prostoživeči organizem, ki je sposoben rasti in razmnoževanja in ki vsebuje te gene'. Patent, če bo odobren, naj bi veljal v več kot 100 državah po svetu.

Tudi sintezni biologi, ki zagovarjajo odprtokodno biologijo (prost dostop do genetskih zaporedij), nad patentnim omejevanjem niso navdušeni. Verjetno je v ozadju boj za ogromne licenčnine, saj je Craig Venter v svojem intervjuju za tednik Newsweek 4. junija rekel, da bi bil organizem, ki bi proizvajal gorivo, vreden milijarde ali bilijone dolarjev. Zato se nekateri bojijo, da je na obzorju nova multinacionalka tipa Microsoft, nekakšen Microbesoft.

2 komentarja:

Okapi pravi ...

Patentna zascita velja samo 20 let, kar je, vsaj pri res pomembnih in kljucnih izumih, v bistvu zelo kratka doba.
Vecini patentiranih genov oziroma beljakovin bo verjetno zascita potekla, se preden bo z njimi sploh mogoce kaj pametnega poceti.
Tezko si je recimo predstavljati, da bi umetni mikrob v naslednjih 20 letih pomembneje spremenil karkoli.

O.

Marko Dolinar pravi ...

Hm, to bomo pa še videli. Meni se zdi 20 let v znanosti veliko časa (čeprav mi je zadnjih 20 minilo neverjetno hitro).
;-)
Ne vem, če bo iz licenčnin padla gora denarja, verjamem pa, da ga nekaj bo.