Dve izvrstni objavi naših biokemikov

Saj vem, da je z zamudo, ampak o tem je treba nekaj reči. Slovenski molekularni biologi in biokemiki se prebijajo v vse bolj ugledne revije in letos sta uspeli vsaj dve (sporočite, če sem kakšno spregledal). Skupina Romana Jerale je na osnovi lastne raziskave receptorjev, ki prepoznavajo in celici posredujejo informacijo o okužbi, objavila kratek članek v reviji Nature Structural and Molecular Biology. Raziskovalno delo je razloženo na strani Kvarkadabre in predstavljeno v sestavku v Delu. Revija, v katero so se prebili, je po faktorju vpliva (11,09) na drugem mestu med 69 revijami s področja biofizike in na 12. mestu med 263 revijami s področja biokemije in molekularne biologije. [Za tiste, ki ne veste, kaj je faktor vpliva: gre za nekakšno oceno znanstvene revije, ki temelji na številu citatov: višja ocena pomeni več citatov, kar pomeni, da so v reviji objavljene bolj pomembne raziskave.]

Druga pomembna letošnja objava bo izšla v reviji Trends in Biochemical Sciences (v elektronski obliki je na voljo od začetka prejšnjega meseca), avtorja pa sta Gregor Anderluh in Jeremy Lakey. Gre za pregledni članek, ki povzema trenutno znanje na področju proteinov, ki delujejo s tem, da poškodujejo celične membrane (na primer razni toksini). Kolega Anderluh se z membranskimi proteini ukvarja na Katedri za biokemijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Revija TiBS je po uglednosti na petem mestu med 263 revijami s svojega področja (faktor vpliva 14,99).

Med lanskimi vrhunskimi objavami je gotovo na prvem mestu članek v reviji Nature, pri katerem je bila soavtorica Nika Lovšin z naše katedre na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Nature je na seznamu revij, ki objavljajo članke z več področij znanosti, na prvem mestu (faktor vpliva 28,75). Predlani je bila gotovo najuglednejša objava Borisa Turka z Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta "Jožef Stefan" v reviji Nature Reviews in Drug Discovery, ki je na drugem mestu med 199 revijami s področja farmakologije in farmacije (faktor vpliva 20,97).

Vsaka objava v revijah, ki sodijo v zgornjo četrtino s seznama na svojem področju, je za slovenske raziskovalce velik dosežek in vsako leto jih je na našem področju gotovo manj kot deset, uvrstitve med zgornjih 5-10 % revij pa so še bolj redke in jih je res treba izpostaviti.