V jutrišnji številki revije Science sem opazil odgovor dveh nemških raziskovalcev s področja bioetike na prispevek v septembrski številki (12.9.2008), v katerem trije ameriški strokovnjaki svarijo pred drobitvijo bioetike po področjih.
Nemška znanstvenika (Joachim Boldt in Oliver Müller z Univerze v Freiburgu) sta namreč aprila lani v reviji Nature Biotechnology objavila komentar, v katerem sta zapisala, da sitezna biologija prinaša nekatera nova etična vprašanja, ki so drugačna kot tista v genetskem inženirstvu. Američani (Erik Parens, Josephine Johnston in Jacob Moses s Hastingsovega centra v Garrisonu) se v svojem članku sprašujejo, ali res rabimo 'sintezno bioetiko' in pri tem svarijo pred razpadom bioetike na množico posebnih bioetik (nevroetika, nanoetika in zdaj še sintezna bioetika). Menijo namreč, da so v ozadju vseh teh posebnih bioetik vendarle skupna temeljna vprašanja.
V jutri objavljenem odgovoru Boldta in Müllerja lahko preberemo, da ne gre za vprašanje 'balkanizacije bioetike', temveč da nedvomno sintezna biologija v svojem izhodišču temelji na ustvarjanju novih oblik življenja, ne pa na spreminjanju obstoječih, kar je počelo genetsko inženirstvo. Američani se s tem ne strinjajo in trdijo, da je s stališča bioetike prav enako, ali govorimo o spreminjanju obstoječega ali ustvarjanju novega. Osnovno vprašanje namreč je, ali je treba postaviti meje človekovi sposobnosti, da spremenimo sebe in naravo, ki nas obdaja.
Hastingsov center je decembra 2008 pridobil pol milijona dolarjev za dvoletni projekt, v katerem bi raziskali bioetične vidike v sintezni biologiji. To je morda ameriški odgovor na več projektov s podobno tematiko, ki so pred kratkim potekali v Evropi.
2 komentarja:
Vprašanja bioetike v širšem pomenu očitno zbujajo dovolj medijske pozornosti, da privabijo nekaj-milijonske zneske posameznih inevestitorjev.
URL: http://www.law.harvard.edu/programs/petrieflom/PDFs/Boston%20Globe_11_05.pdf
Pri tem tudi sintezna biologija "per se" ni izjema, saj je podobne razsežnosti tudi projekt NIH, ki obravnava problem varovanja pravic industrijske lastnine na področju sintezne biologije "intellectual property issues raised by collaborative R&D in synthetic biology"
Mogoče bi bilo bolj smiselno zgolj dopolniti tvarino bioetike, saj se pri morebitni novi podskupini lahko hitro pojavijo parcialni interesi in goreči zagovorniki le-teh (primer ETC Group, kjer so t.i. newage bioetiki skoraj iz kože skočili, ko je Venter vložil patentno prijavo za "the first ever human-made organism (381 genes bacteria)", o čemer ste tudi pisali na blogu.
Sam sem mnenja, da je vse to znanje gotovo pomemben strokovni napredek, a je za zdaj povezano z več dilemami, kot pa imamo na voljo zadovoljivih rešitev, saj biološko popolno ni tudi etično dopustno. Anomalije lahko preprečimo z vzpostavitvijo varovalk pred morebitno zlorabo napredka. A napredka, ki ga človeštvu prinašata le svobodna znanost in znotraj nje sintezna biologija, se ne smemo otepati, saj sposobnost manipuliranja z geni postaja gonilni del človeške evolucije. Upam, pa da podobno ne velja za "ustvarjanje" novih oblik življenja.
Drugače pa zelo zanimiv članek in hvala za napotitev na to polemiko.
LP/MM
http://www.law.harvard.edu/programs/petrie-flom/PDFs/Boston%20Globe_11_05.pdf
Objavite komentar