Lastne reprogramirane celice kot tujki

Ameriški raziskovalci so prišli do presenetljivega spoznanja, da je imunski sistem pri miših inducirane pluripotentne celice (iPS) prepoznal kot organizmu tuje in jih uničil. Pravzaprav je bil odziv podoben, kot če bi miš dobila celice iz genetsko nekompatibilnega seva miši (ali kot če bi človek prejel presajen organ neskladnega darovalca). Tega res ne bi pričakovali.

Logično bi bilo, da če lastno odraslo (diferencirano) celico reprogramiramo, da postane podobna izvorni celici in s tem pluripotentna, niti ta celica, niti celice, ki se iz nje razvijejo po diferenciaciji, ne bi bile imunološko drugačne od prve lastne odrasle celice. Ker pa imunskega odgovora ne moremo izključiti, je postavljeno pod vprašaj tudi morebitno zdravljenje z izvornimi celicami.

Poskus, ki ga je 13. maja objavila revija Nature (novico pa povzemam po komentarju konkurenčne revije Science), je bil sicer narejen nekoliko bolj zapleteno. Analizirali so miši dveh linij (sevov), B6 in 126. Vse miši posamezne linije so genetsko identične, med linijami pa so različne, torej so bile vse miši B6 kot enojajčni dvojčki in vse miši linije 126 kot drugi enojajčni dvojčki. Če so presadili tkiva med posameznimi živalmi iste linije, ni bilo nobenih težav - imunski sistem je presajeno tkivo imel za enako lastnemu. Tkivo ene linije presajeno v miš druge linije je seveda imunski sistem prepoznal in ga uničil.

Nato so poskus izvedli z embrionalnimi izvornimi (ES) celicami. Celice, dobljene iz ene miši, so vcepili v drugo miš istega seva. Kot so pričakovali, so se celice vsidrale in se začele deliti, hkrati pa delno diferencirati. Tako maso celic imenujemo teratom. Tako kot pri presadku tkiva, je tudi pri presaditvi ES-celic enega seva miši v miš drugega seva prišlo do imunskega odgovora in celice se niso 'prijele' - teratomi se niso razvili.

Na koncu so enak poskus naredili z reprogramiranimi (iPS) celicami. Pri miših B6, ki so dobile iPS iz celic druge miši seva B6, so opazili dva nepričakovan pojava. V nekaterih primerih se niso razvili teratomi, kar so razložili s tem, da je imunski sistem iPS-celice prepoznal kot tuje. V nekaterih drugih primerih pa so opazili, da so teratomi nastali, nato pa so zaradi imunskega odgovora začeli izginjati. Dokazali so torej, da imunološke lastnosti iPS-celic niso povsem enake lastnosti celic, iz katerih so nastale.

Raziskovalci so vzporedno preizkusili alternativni način reprogramiranja, pri katerem gene, ki jih je bilo treba vključiti, da se je sprožila dediferenciacija, po končanem reprogramiranju ponovno izključijo. Tako pripravljene iPS-celice so bile manj imunogene od tistih, ki so jih pripravili po klasičnem postopku.

Nekateri znanstveniki, ki se ukvarjajo z izvornimi celicami, menijo da gre za zanimivo spoznanje, ki pa ne bo zavrlo razvoja postopkov zdravljena z iPS. Tehnike reprogramiranja bodo gotovo še izpopolnili, po drugi strani pa potem, ko bi bila diferenciacija zaključena, geni, ki so inducirali imunsko različnost, verjetno tako ali tako ne bi bili več aktivni.