Dosežki leta 2009

Z enomesečno zamudo (pa vendar...) omenjam seznam dosežkov v znanosti, ki so po mnenju urednikov prestižne revije Science bili najpomembnejši v minulem letu.

Na prvo mesto so postavili odkritja, povezana s fosilnimi najdbami prednika človeka, vrste Ardipithecus ramidus. Okostje, staro 4,4 milijone let, bo morda postalo tako znano kot je (več kot miljon let mlajša) Lucy in okostja neandertalcev. Ardi so našli v Etiopiji leta 1992 (Lucy so našli 18 let prej), njeno okostje pa je skoraj popolno. Gre za najstarejšega prednika hominidov, pri njej pa se že nakazujejo prve spremembe, ki kažejo na morda občasno pokončno hojo. Čeprav je bila po višini bolj podobna opicam (120 cm; sicer pa je bila podobno majhna tudi Lucy), pa se jasno loči od opic, hkrati pa je tudi precej različna od avstralopitekov, ki so se razvili kasneje. Razlog, zakaj je trajalo kar 17 let od odkritja prvih kosti do objave serije člankov (oktobra lani), je v slabi ohranjenosti kosti, zelo zahtevni rekonstrukciji in pa v globini raziskav, saj so hkrati želeli zbrati čim več podatkov o okolju, v katerem je Ardi živela.

Mesta 2 - 10 so enakovredna, torej gre za devet ostalih zelo pomembnih odkritij, ki so že ali pa še bodo vplivali na razumevanje sveta. Ta odkritja so:

- spremljanje visokoenergetskega rentgenskega sevanja pulzarjev,
- odkritje receptorjev za rastlinski hormon abscizinsko kislino,
- odkritje magnetnih enopolov (monopolov) v titanovih spojinah,
- odkritje, da imunosupresivno zdravilo rapamicin podaljšuje življenjsko dobo miši,
- dokaz, da je v globokih kraterjih na Luninih polih zmrznjena voda,
- ponovni uspehi pri genskem zdravljenju nekaterih bolezni,
- nove raziskave lastnosti grafena,
- prenova in izboljšano delovanje teleskopa Hubble,
- zagon visokozmogljivega rentgenskega laserja (LCLS).

Hkrati uredniki pogledajo tudi v novo leto in opozorijo na tista področja, kjer je pričakovati pomembna odkritja. Ta so tokrat inducirane pluripotentne celice (o katerih sem lani že večkrat pisal), alfa-magnetni spektrometer na mednarodni vesoljski postaji, raziskave eksoma, boj proti raku na osnovi vplivanja na metabolični proces glikolize [1], odločanje o novem ciklu človekovih poletov v vesolje.

Med dosežki je morda več tem s področja astronomije, kar je morda tudi posledica tega, da se izteka mednarodno leto astronomije. Vseeno pa je še vedno med najpomembnejšimi veliko molekularnobioloških tem. Dela je še veliko!

Članki (1, 2, 3) z opisi dosežkov so žal dostopni samo naročnikom in z računalnikov univerz in inštitutov.

Novosti v molekularni biologiji

Tako kot lani sem tudi v tem študijskem letu študentom 2. letnika Biokemije pri seminarjih dal nalogo, da si izberejo neko novico s področja biokemije in molekularne biologije in jo predstavijo letniku, vsaj na kratko pa tudi na spletu. Razširjenih seminarjev sicer ni na spletu, so pa povzetki, in če koga zanima, katere teme se zdijo zanimive študentom, ki so si izbrali študij biokemije, si lahko kazalo novic po področjih ogleda na (novem in še precej nedodelanem) wikiju Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL.

S kazala lahko kliknete na naslove in prišli boste do povzetkov - praktično, če zadnja dva meseca niste uspeli prebirati znanstvenih revij s tega področja :-)

Kot vsako leto je tudi letos največje zanimanje za teme, povezane z boleznimi, delovanjem živčnega sistema in s področja celične biokemije. Uvrstitev v kategorijo je bila prepuščena študentom, pri izboru teme pa je bil edini pogoj, da na dan predstavitve novica ni starejša kot dva meseca.

... in je tu 2010

Če ste mislili, da je blog zamrl - ni zamrl, se je pa malo umiril... Enostavno se je nabralo veliko rednega dela, načrtovanja, sestavljanja idej... tako da je novo leto prišlo prav na hitro in potihem.

Če je še kje kdo, ki kdaj pogleda na te strani, mu želim veliko uspeha v letu 2010, pa od časa do časa le malo poglejte, če je kaj novega!

Predstavitev raziskovalne naloge s tekmovanja iGEM 2009

V petek, 11. decembra 2009, bo ob 13. uri v veliki predavalnici Kemijskega inštituta predstavitev raziskovalne naloge, s katero so se študenti Ljubljanske univerze predstavili prejšnji mesec na tekmovanju iGEM v Cambridgu (ZDA).

Raziskave so opravljali čez vse poletje in praktično do odhoda na tekmovanje iz sintezne biologije, ves čas pa so delali pod mentorskim vodstvom sodelavcev Laboratorija za biotehnologijo Kemijskega inštituta.

Čeprav jim ni uspel preboj v finale, so za uspešno opravljene naloge prejeli zlato medaljo. Glede na izredno obsežno delo, ki so ga opravili, bo predstavitev gotovo zanimiva. Naslov predavanja je nanoBRICKs[pro] - nanomateriali nove generacije od nano do makro.

Nagrajena dva molekularna biologa

Na razglasitvi dobitnikov letošnjih Zoisovih nagrad in priznanj sta bila danes med nagrajenci dva molekularna biologa. Priznanje je dobila Damjana Rozman, ki vodi Center za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Zoisovo nagrado pa je prejel Roman Jerala, ki vodi Laboratorij za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu. Njegova skupina je v zadnjih letih dosegla odmevne uspehe na področju prepoznavanja patogenov in mehanizma obrambe pred okužbami.

Zmagal je Cambridge

Zmagovalec letošnjega tekmovanja iGEM je ekipa univerze Cambridge. V svoji raziskovalni nalogi so pripravili dva kompleta biokock za pripravo biosenzorjev. Bakterije (imenovali so jih E. chromi) se odzivajo na različne koncentracije snovi v okolju na tak način, da ob prisotnosti višje koncentracije snovi spremenijo barvo. Na osnovi barve bakterijskih kolonij lahko brez posebne opreme ocenijo, kakšna je koncentracija te snovi. Da so dosegli ta cilj, so morali razviti koncentracijsko odvisen sistem za sintezo mRNA (občutljivostni tuner) in izražanje treh različnih barvil v bakterijah (barvni generator), s čimer lahko generirajo sedem različnih barv.

Ekipo je sestavljalo 7 študentov prvih treh letnikov študijev inženirstva, biokemije, fizike in genetike in 6 mentorjev. Pripravili in posredovali v register bioloških delov so nekaj čez 20 konstruktov, kar morda ni veliko, so pa med njimi nekateri zelo veliki sestavljeni sistemi s preverjeno funkcijo.

Za svoje delo so pridobili kar 20 sponzorjev, z zmago pa so pripravili lepo darilo svoji univerzi ob 800-letnici obstoja. Mimogrede, naša univerza letos praznuje 90-letnico :-)

-------------
(3.11.) Drugo mesto je zasedla ekipa Heidelberga, tretja pa je bila Valencia. Kot je bilo pričakovati je v kategoriji, kjer je nastopala tudi ekipa Slovenije, prvo mesto zasedel Imperial College London, naše ekipe pa ni niti med dobitniki posebnih nagrad. Upam, da bo po povratku ekipe vseeno kakšna predstavitev rezultatov, ki so jih dobili naši študenti med raziskovalnim delom na Kemijskem inštitutu.

Znani finalisti na iGEM 2009

Pravkar sem na blogu Synthesis prebral, kdo so letošnji finalisti tekmovanja študentskih ekip iz sintezne biologije. To so ekipe univerz Cambridge (okolje), Freiburg (reagenti, kategorija Temeljne raziskave), Groningen (okolje), Heidelberg (biokocke za sesalske sisteme, kategorija Osnovne raziskave), Imperial College London (usmerjanje učinkovin v črevesne celice) in Valencia (kvasovke, ki se odzivajo na svetlobo, kategorija Nove aplikacije). Presentljivo je, da so vse ekipe v finalu z evropskih univerz.

Ni čudno, kot pravi Rob Carlson, da so se ocenjevalci včeraj zvečer prerekali dolge ure, saj je bilo nekatere igre v ozadju čutiti že pretekla leta. Razglasitev finalistov so opravili šele danes zjutraj, imena ekip pa so se pojavila (foto: KU Leuven) na velikem platnu dvorane Kresge v kampusu MIT-ja.

Žal slovenske ekipe ni med finalisti, čeprav je iz opisa njihove naloge jasno, da so opravili ogromno dela. V kategoriji Načini priprave (Manufacturing) je v finale prišla ekipa Imperial Collegea iz Londona, ki je tudi najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta v tej kategoriji. Še vedno pa to ne pomeni, da 'naši' ne bodo dobili nobenega priznanja - najverjetneje bodo dobili zlato medaljo za izpolnjene vse predpisane naloge, mogoče pa še kaj več - počakajmo še par ur...