18. jan. 2008

"Američani klonirali človeka"

Pravkar sem na eni od televizij slišal najavo poznovečernih poročil, v katerih bodo objavili, da so Američani klonirali človeka. O, kaj takega! Tako na hitro... Čeprav verjetno zadeva ni čisto taka, kot so jo najavili. Pa pobrskajmo med novicami na spletu!

Reuters poroča, da je kalifornijsko podjetje Stemgen pripravilo pet človeških zarodkov z namenom, da pridobi primerne izvorne celice za zdravljenje. Raziskavo bodo objavili v reviji Stem Cells; včeraj so na spletu objavili elektronsko verzijo članka. Avtorjev članka je šest in prihajajo s treh privatnih ustanov. Zanimivo je, da so članek poslali v objavo že aprila lani, uredniki pa so jo odobrili za tisk šele januarja letos, kar gotovo priča o pomislekih glede postopkov, natančnosti opisa dela ali pa vsaj glede smiselnosti objave v znanstveni reviji. Po tem, ko je korejska skupina leta 2004 objavila podobno raziskavo, pa se je kasneje izkazalo, da so bili rezultati potvorjeni, je previdnost urednikov razumljiva.

Zarodke so klonirali na osnovi kožnih celic dveh moških, sodelavcev centra za umetno oploditev v La Jolli. Jedro kožne celice so prenesli v jajčno celico, ki so ji jedro prej odstranili. Jajčeca so dobili od žensk, ki so se zdravile na centru in so soglašale z uporabo jajčec za raziskovalne namene. V poskusu so torej uporabili metodo jedrnega prenosa (s polnim imenom 'metoda prenosa somatskega jedra'), ki so jo v nekoliko drugačni verziji izvedli že pri pripravi ovce Dolly pred 12 leti.

Čeprav je v naslovu Reutersove novice, da naj bi klonirali človeka in pripravili izvorne celice, iz komentarja Iana Wilmuta, raziskovalca, ki je vodil projekt priprave ovce Dolly, lahko razumemo, da celic zarodkov v fazi blastocist niso uspeli uporabiti za razvoj izvornih celičnih linij. To bi bilo namreč smiselno nadaljevanje raziskave.

Natančnejše branje raziskovalnega članka razkrije, da so za izvedbo poskusov uporabili 29 jajčnih celic treh različnih donork. Jedra somatskih celic so izvirala iz dveh celičnih linij fibroblastov- Pi 23 % jajčec so dosegli razvoj do stopnje blastociste, kar je dokaj dober rezultat. Razen tega pa so blastocistni stadij dosegli tudi pri jajčecih, ki so jih stimulirali v partenogenezo - zarodek se je torej razvil brez oploditve ali vnosa somatskega jedra.

Naslovi novic 'Američani klonirali človeka' seveda vzbujajo lažne predstave, da so se rodili klonirani ljudje, kar še dolgo ne bo možno. Blastociste, ki so jih dobili, so zarodki s približno 100 celicami, torej v stopnji razvoja, ko se celice prvič razdelijo v ovoj in notranjo celično maso, ki vsebuje izvorne celice. V resnici smo s člankom, ki so ga objavili včeraj, še vedno za tem, kar je bilo objavljeno leta 2004 in nato preklicano, ker korejskih rezultatov ni bilo mogoče dokazati.

Verjetno prihodnost priprave izvornih celic za zdravljenje ni v kloniranju zarodkov, pač pa v reprogramiranju diferenciranih celic nazaj v plurpotentne. Rezultati, objavljeni na tem področju v letu 2007, so med najbolj vznemirljivimi odkritji zadnjega časa na področju ved o življenju.

V povezavi z objavljenim člankom o 'kloniranju človeka' je dobro prebrati tudi kratki sestavek Rite Pilar Cervera in Miodraga Stojkovića (ki je iz Newcastla odšel v Valencio). V svojem komentarju pravita, da so izvorne celice iz embrijev bistveno bolj pomemben vir celic za zdravljenje kot reprogramirane somatske celice (inducirane pluripotentne celice, iPS), to pa zato, ker za pripravo slednjih uporabljajo retrovirusne vektorje, ki bi lahko povzročili razvoj rakavih sprememb.

10. jan. 2008

Raziskovalni dosežki leta 2007

Revija Science je v svoji zadnji decembrski številki (21.12.) objavila seznam najpomembnejših odkritij v letu 2007. Kot vsako leto so objavili, katero je po mnenju njihovih sodelavcev najpomembneše odkritje minulega leta, ter devet drugih pomembnih odkritij. Razen tega napovedo, katere teme so med najbolj obetajočimi v letu, ki se začenja.

Za leto 2007 so kot najpomembnejše odkritje v znanosti razglasili spoznanja o genetski naravi razlik med posameznimi ljudmi - več o tem v nadaljevanju. Na mestih 2-10 so odkritja z mnogih raziskovalnih področij. Med drugimi so kot zelo pomembna omenili:
- odkritje možnosti reprogramiranja diferenciranih celic v izvorne celice,
- določitev prostorske zgradbe receptorja za adrenalin,
- odkritje počasne neenake delitve limfocitov T, ki se lahko razvijejo v citotoksične ali spominske celice,
- ugotovitev, da je hipokampus tisti del možganov, ki je odgovoren za opis možnih prihodnjih dogodkov na osnovi dogodkov iz preteklih izkušenj.
Pet od desetih razglašenih najpomembnejših odkritij je torej s področja ved o življenju, kar je podobno kot prejšnja leta.

Minulo leto je bilo torej najpomembnejše novo spoznanje boljše razumevanje genetskih razlik med posamezniki. Čeprav je razlika na ravni nukleotidnega zaporedja genoma med dvema človekoma verjetno res največ 0,5 %, kaže, da so razlike lahko tudi v številu ponovitev genomskih segmentov. Dolžina pomnoženih regij bi utegnila predstavljati celo do 300 milijonov baznih parov, kar je več kot 10 % genoma. V letu 2007 se je izkazalo, da je mogoče nekatere polimorfizme posameznih nukleotidov (gre za 15 milijonov tistih mest v genomu, ki so med ljudmi lahko različna) povezati s povečano verjetnostjo za razvoj določenih bolezni, prav tako pa je genska doza (število ponovitev posameznih regij) lahko povezana z razvojem ali potekom nekaterih bolezni.

Čeprav je celoten genom znan le za dva človeka na svetu (Jamesa Watsona, soodkritelja zgradbe DNA, in Craiga Venterja, pobudnika določitve človekovega genoma v podjetju Celera), se stroški, povezani z določanjem genomov, postopno manjšajo. Če je danes mogoče zaporedje določiti za manj kot 1 milijon dolarjev (za določitev prve verzije genoma človeka so porabili vsaj 300-krat več denarja), je to še vedno predrago, da bi imeli podatke o genomu zapisane na čipu zdravstvene kartice.

Vse bolj jasno pa postaja, da celotno zaporedje genoma niti ni tako pomembno - zadoščalo bi, če bi imeli podatke o tistih nukleotidih, ki so spremenjeni na ključnih mestih, povezanih s fenotipskimi značilnostmi - in pri tem razumem tudi nagnjenost k razvoju bolezni. Osebna genomika je sicer še vedno stvar prihodnega desetletja, lahko pa se že postavite v vrsto in začnete varčevati. Če je za določanje genomskega zaporedja danes treba odšteti 350.000 dolarjev, veliko strokovnjakov verjame, da bo tehnologija napredovala in bo za enak rezultat treba čez morda deset let plačati le še 1000 (današnjih) dolarjev. Privarčevani denar pa boste lahko porabili za kakšen priboljšek!