27. jun. 2012

Od danes gradnja nove fakultete v živo!

Po mnogih (premnogih) letih načrtovanja, pozabe, ponovnega načrtovanja, dodelovanja načrtov, pogovarjanja z Evropsko komisijo, dopolnjevanja vlog za sofinanciranje, izbiranja projektantov in gradbenikov... je danes končno prišel dan, ko so minister, ljubljanski župan, rektor Univerze v Ljubljani in dva dekana prepričani, da se ne more skoraj nič več zgoditi in da nova fakulteta res bo.

Skoraj točno opoldne je minister Žiga Turk, po stroki gradbenik, brez čelade in rokavic, formalno in uradno otvoril gradnjo novih stavb Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za računalništvo in informatiko.


Šlo je samo še za dotik ekrana tabličnega računalnika, ki je na veliki digitalni zaslon nad odrom poslal posnetek gradbišča. Od tega trenutka dalje naj bi vsak (od doma ali iz Bruslja) lahko spremljal, kako potekajo dela in kako se porablja denar. Celotna naložba, ki naj bi presegla 115 milijonov EUR, je tričetrtinsko financirana iz evropskih sredstev, dokončana pa naj bi bila do konca leta 2014. Recimo, da tokrat verjamemo, da se bo to res zgodilo. Rektorju se je kar samo smejalo.


Za našo katedro bodo novi prostori pomenili izboljšane prostorske in organizacijske zmožnosti za izvedbo predavanj, seminarjev in vaj ter seveda za učinkovitejše pedagoško delo, hkrati pa bi se (po približno 40 letih) spet znašli pod isto streho kot ostale katedre naše fakultete. Ker pa bo od zadnjih temeljitih zasnov fakultetne stavbe do vselitve minilo približno 10 let, se zna zgoditi, da bomo tudi novo stavbo prerasli hitreje kot bi si želeli.

Univerza je objavila o novogradnji obširnejše gradivo, zgibanko in galerijo z otvoritve, kako delo napreduje, pa si lahko ogledate v živo (lahko da ne deluje z Internet Explorerjem, in morda vam bo upočasnilo delovanje računalnika).

6. jun. 2012

Slovenska kvasovka: Ajdovščina, Lund, ZDA

Univerza v Novi Gorici je danes objavila novico o določitvi genoma prve "slovenske" kvasovke, ki jo sistematika uvršča v biološko vrsto Dekkera bruxellensis. Novica se nanaša na članek, ki je v preliminarni verziji že dostopen na spletni strani revije International Journal of Food Microbiology. V njem avtorji iz 7 ustanov, med njimi je navedena tudi Univerza v Novi Gorici, poročajo o nekaterih zanimivih lastnostih genoma kvasovke, ki je pomembna pri sintezi fenolnih snovi pri pripravi vin. Z UNG prihaja samo prvi (in hkrati vodilni) avtor članka, Jure Piškur, ki je sicer profesor na Univerzi v Lundu na Švedskem, dodatno pa je zaposlen v Centru za raziskave vina, ki je tako kot Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo lociran v Ajdovščini in je del UNG.

Članek z naslovom 'Genom vinske kvasovke Dekkera bruxellensis predstavlja orodje za raziskovanje njenih s hrano povezanih lastnosti' (The genome of wine yeast Dekkera bruxellensis provides a tool to explore its food-related properties) obravnava pregled osnovnih lastnosti genoma te kvasovke. Iz seznama avtorjev in ustanov je mogoče sklepati, da so nukleotidno zaporedje določili na genomskem inštitutu ameriškega Oddelka za energijo (to je nekakšno ministrstvo za energijo ZDA). Vseeno pa je zaradi prof. Piškurja ta genom na nek način lahko tudi 'slovenski', čeprav delo ni bilo neposredno opravljeno v naših laboratorijih. Po hitrem pregledu zbirk znanstvenih člankov kaže, da so doslej avtorji s slovenskih ustanov sodelovali le pri določitvi virusnih genomov, ti pa so tudi več kot stokrat manjši od genoma kvasovke.

Pri alkoholnem vretju večina verjetno misli, da lahko poteka samo ob prisotnosti 'navadne' kvasovke Saccharomyces cerevisiae. Vinarji res lahko kupijo selekcionirane kvasovke, ki so izbrane za posamezne tipe vina (sorte grozdja), obstajajo pa tudi bolj univerzalne kvasovke za različne vrste grozdja, pa tudi za drugo sadje (za sadna vina). Številni poznavalci menijo, da je bolj prav za pripravo vina uporabiti kvasovke, ki so naravno prisotne na grozdnih jagodah v času trgatve - in te tako ali tako pridejo v proces vretja. Tako torej alkoholno vinsko vretje običajno poteče zaradi prisotnosti različnih vrst kvasovk in Dekkera ima pri tem lahko dvojno vlogo. Po eni strani daje številnim rdečim vinom nekatere aromatične vonje preko želenih hlapnih fenolnih spojin, po drugi strani pa lahko sintetizira molekule, ki jih zaznamo kot neprijetne vonje in s tem pokvarijo vino. Zanimivo je, da ene oziroma druge sintetizirajo bakterije iste vrste, a različnih sevov (15. junija bo v isti reviji izšel članek, pri katerem je prav tako eden od avtorjev dr. Piškur in v njem predstavljajo metodo za razlikovanje med sevi).


Dekkera in Saccharomyces se torej znajdeta v enakem okolju, oba omogočata v anaerobnih pogojih nastajanje etanola do dokaj visokih koncentracij, vseeno pa sta si genetsko precej različni kvasovki. S tem, ko so določili celotno nukleotidno zaporedje genoma, velikega približno 13,5 milijonov baznih parov, so lahko natančneje ugotovili raven sorodnosti in verjetno evolucijsko pot. Izkazalo se je, da je Dekkera bolj podobna metilotrofni kvasovki Pichia pastoris kot pivski kvasovki. Iz genoma je bilo mogoče tudi razbrati, kako so se razvili encimi, ki omogočajo razvoj aromatičnih fenolov. V evoluciji dekere je prišlo do večkratne duplikacije gena za alkohol dehidrogenazo in podobnih genov, ki so povzročili drugačen metabolizem alkoholov in sintezo fenolnih snovi.