Včeraj sem bil gost na okrogli mizi o GSO-jih, ki jo je organiziral Evropski forum Socialnih demokratov v Centru Evropa v Ljubljani - mogoče res nisem stresal navdušenja nad GS rastlinami, a upam, da je bilo jasno, da sem za in da imam za to resne argumente... pri nekaterih razpravljalcih pa razen tega, da so zaskrbljeni in da so proti, argumentov v glavnem nismo slišali... Treba se bo še veliko pogovarjati; tokrat je bila ena ura in pol povsem premalo, da bi osvetlili vse vidike (ne)varnosti GS rastlin.
Jutri in pojutrišnjem bom v Bruslju na sestanku o novih biotehnoloških tehnikah (upam, da se bomo izvlekli iz razprav, v katerih na koncu ni več konsenza niti o tem, kaj je nukleinska kislina), potem pa dva tedna počitnic!
Upam, da greste kmalu tudi vi! Se vidimo po 6. juliju!
17.6.2009
15.6.2009
Odkod se je vzela mehiška gripa?
Angleški in hongkonški raziskovalci s področja molekularne evolucije so s sodelavci analizirali nukleotidna zaporedja različnih doslej znanih oblik virusov influence A, ki so napadali prašiče in ta zaporedja primerjali z zdaj pandemično 'prašičjo gripo' (H1N1), ki lahko okuži človeka. Izkazalo se je, da je skupni prednik prašičjih in sedanje mehiške gripe razvil v obdobju med 9 in 17 leti (pri virusih gre evolucija seveda precej hitreje kot pri rastlinah ali živalih, pa tudi razlike med izolati so lahko zelo majhne). Članek bo objavljen v reviji Nature, spletna verzija pa je bila objavljena prejšnji četrtek. Poljuden komentar so objavili med drugim pri Reutersu.
Avtorji menijo, da bi morali biti bolj pozorni na razvoj virusa gripe pri prašičih, saj bi bilo mogoče že pred leti napovedati razvoj nove, za človeka nevarne oblike virusa. Ko se je nekaj let nazaj v Aziji pojavila ptičja gripa (H5N1), so mnogi epidemiologi in virologi svarili, da bi ta oblika lahko mutirala v za človeka visokopatogeno obliko - pa vendar se to ni zgodilo.
Natančna analiza zaporedij je pokazala, da so pri prašičih že prej obstajale oblike virusa, za katere bi lahko rekli, da so kombinacija človeških, ptičjih in prašičjih virusov, do okužb ljudi pa je najverjetneje prišlo že več mesecev preden so sprožili alarm zaradi širjenja bolezni med ljudmi v Mehiki - predvidevajo, da je to bilo januarja letos. Za hiter razvoj novih oblik virusa naj bi bilo delno krivo tudi živahno trgovanje z živimi živalmi med različnimi deli sveta. Ob tem avtorji omenjajo, da se je virus razvil postopno, preko več podobnih predhodnih oblik in da to ne podpira teorije, da je bil virus pripravljen umetno.
Avtorji menijo, da bi morali biti bolj pozorni na razvoj virusa gripe pri prašičih, saj bi bilo mogoče že pred leti napovedati razvoj nove, za človeka nevarne oblike virusa. Ko se je nekaj let nazaj v Aziji pojavila ptičja gripa (H5N1), so mnogi epidemiologi in virologi svarili, da bi ta oblika lahko mutirala v za človeka visokopatogeno obliko - pa vendar se to ni zgodilo.
Natančna analiza zaporedij je pokazala, da so pri prašičih že prej obstajale oblike virusa, za katere bi lahko rekli, da so kombinacija človeških, ptičjih in prašičjih virusov, do okužb ljudi pa je najverjetneje prišlo že več mesecev preden so sprožili alarm zaradi širjenja bolezni med ljudmi v Mehiki - predvidevajo, da je to bilo januarja letos. Za hiter razvoj novih oblik virusa naj bi bilo delno krivo tudi živahno trgovanje z živimi živalmi med različnimi deli sveta. Ob tem avtorji omenjajo, da se je virus razvil postopno, preko več podobnih predhodnih oblik in da to ne podpira teorije, da je bil virus pripravljen umetno.
9.6.2009
Sejem tržne genetike
Danes se je v Bostonu začela prva konferenca tržne genetike, ob tem pa bo potekal tudi sejem izdelkov in predstavitev uslug s področja genetike za široki trg. V treh dneh se bodo zvrstila predavanja in delavnice, ki bodo osvetlile pravne in ekonomske vidike dajanja genetskih testov na trg, hkrati pa se bodo predstavila podjetja z novimi in inovativnimi izdelki. Na spremljajoči razstavi se predstavljajo nekateri največji proizvajalci s tega področja, pa tudi raziskovalne organizacije, ki odkrivajo nove tarče za zdravljenje in diagnostiko.
Poročilo s kraja dogajanja je objavljeno na straneh časopisa Technology Review.
Poročilo s kraja dogajanja je objavljeno na straneh časopisa Technology Review.
BioNovice
Že nekaj časa je na spletu nov blog - BioNovice, ki precej redno poroča o novostih iz sveta ved o življenju v povezavi z industrijo - "kjer se srečata bioznanost in bioindustrija", kot pravi avtor v podnaslovu. Blog ureja mladi raziskovalec na Institutu "Jožef Stefan", mikrobiolog Borut Jerman. Tem mu gotovo ne bo zmanjkalo, zato vas vabim k ogledu tudi jaz.
2.6.2009
Zakaj se mak ne opraši sam?
Tri dni nazaj je kot spletna predhodna objava pri reviji Nature izšel članek britanske raziskovalne ekipe, v katerem avtorji razlagajo, zakaj se pri poljskem maku ne more zgoditi, da bi prišlo do oprašitve z lastnim pelodom. Še posebej zanimivo se mi je zdelo, da je med avtorji tudi pred leti naša študentka (diplomirala je avgusta 2007) Sabina Vatovec, ki zdaj pripravlja doktorat na Univerzi v Birminghamu.
S tem, ko so številne višje rastline razvile sistem, ki preprečuje oploditev s pelodom iste rastline, se je zmanjšala nevarnost izgubljanja genetske raznolikosti, izražanja recesivnih genov in akumulacije dednih anomalij (t.im. 'inbriding'). Mehanizem, ki onemogoča samooprašitev, pa je zelo zapleten. Odločilne so razlike v lokusu S, za katerega obstaja veliko različnih alelov. Če sta proteina, zapisana v lokusu S, pri pelodu in pestiču (slika) enaka, ne pride do oploditve, če pa sta različna, je oploditev mogoča. Protein, zapisan na lokusu S pri pestiču je sorazmerno majhen, njegovo delovanje pa je v primeru, da prepozna pelod iste rastline, povezano s signalno kaskado, ki vključuje kalcijeve ione in ki privede do programirane celične smrti.
V članku, ki ga omenjam, so opisali, kako so klonirali gene za tri variante alelov z lokusa S cvetnega prahu. Ugotovili so, da so ti sorodni alelom lokusa S pestiča in da so se verjetno v evoluciji razvili sočasno. Protein z maso 20 kDa je predvidoma vsidran v celično membrano, zunajcelični del pa interagira z zrcalno površino proteina pestiča.
Glede na to, da se zdi, da so rastline preprosti organizmi, je na prvi pogled nenavadno, da tako dolgo znanega pojava kot je nekompatibilnost lastnega peloda, niso raziskali že prej. V resnici pa so rastline s svojimi velikimi in pogosto podvojenimi genomi, počasno rastjo in razmnoževanjem relativno slabo raziskani organizmi, ki gotovo skrivajo še precej zanimivosti.
S tem, ko so številne višje rastline razvile sistem, ki preprečuje oploditev s pelodom iste rastline, se je zmanjšala nevarnost izgubljanja genetske raznolikosti, izražanja recesivnih genov in akumulacije dednih anomalij (t.im. 'inbriding'). Mehanizem, ki onemogoča samooprašitev, pa je zelo zapleten. Odločilne so razlike v lokusu S, za katerega obstaja veliko različnih alelov. Če sta proteina, zapisana v lokusu S, pri pelodu in pestiču (slika) enaka, ne pride do oploditve, če pa sta različna, je oploditev mogoča. Protein, zapisan na lokusu S pri pestiču je sorazmerno majhen, njegovo delovanje pa je v primeru, da prepozna pelod iste rastline, povezano s signalno kaskado, ki vključuje kalcijeve ione in ki privede do programirane celične smrti.
V članku, ki ga omenjam, so opisali, kako so klonirali gene za tri variante alelov z lokusa S cvetnega prahu. Ugotovili so, da so ti sorodni alelom lokusa S pestiča in da so se verjetno v evoluciji razvili sočasno. Protein z maso 20 kDa je predvidoma vsidran v celično membrano, zunajcelični del pa interagira z zrcalno površino proteina pestiča.
Glede na to, da se zdi, da so rastline preprosti organizmi, je na prvi pogled nenavadno, da tako dolgo znanega pojava kot je nekompatibilnost lastnega peloda, niso raziskali že prej. V resnici pa so rastline s svojimi velikimi in pogosto podvojenimi genomi, počasno rastjo in razmnoževanjem relativno slabo raziskani organizmi, ki gotovo skrivajo še precej zanimivosti.
27.5.2009
Gensko spremenjeni lososi
Eden najuglednejših kanadskih časopisov The Globe and Mail (ki v Torontu izhaja že 165 let) je prejšnji teden objavil novico, da je tik pred odobritvijo za uporabo v prehrani prva gensko spremenjena žival. To ne bo govedo, kot so nekateri menili, pač pa losos.
Ameriško biotehnološko podjetje Aqua Bounty Technologies je razvilo atlantskega lososa, ki pridobiva na masi dvakrat hitreje kot naravni. To bo pomenilo povečanje proizvodnje in njeno pocenitev, kvaliteta mesa pa naj bi ostala nespremenjena, pravijo. S tehnologijo, ki so jo razvili kanadski raziskovalci, so atlantskemu lososu vgradili gene iz pacifiškega lososa imenovanega čavič in iz ameriške ogorčice, ki živi v hladnih atlantskih vodah. Čavič je sicer večji od atlantskega lososa in je njegov sorodnik, ogorčica pa je filogenetsko nekoliko bolj oddaljena. Znana je po tem, da proizvaja proteine, ki delujejo kot antifriz in omogočajo, da je riba aktivna tudi v zelo hladni vodi.
Gensko spremenjeni losos bi se naj bil sposoben intenzivno prehranjevati tudi pozimi in bi tudi takrat pridobival na teži, kar je pomemben dejavnik pri gojenju lososov. Po nekaterih drugih podatkih (1) pa so iz ameriške ogorčice vzeli le promotor, tako da njegovo izražanje ni več odvisno od svetlobe in se ta sintetizira skozi vse leto. Iz čaviča naj bi bil gen za rastni hormon (2).
Kanadčani se bojijo, da bi odobritev gensko spremenjenega lososa za prehrano v ZDA pomenila pritisk na Kanado, da sprejme enako odločitev, čeprav mnogi napovedujejo negativne odzive na morebitno dovoljenje za prodajo. Največja skrb je vprašanje morebitnih pobegov GS lososov iz mrež, v katerih jih gojijo, v morje, kjer bi se lahko parili z naravnimi lososi in bi s tem prenesli nelastne gene na divjo populacijo rib. Problem so rešili tako, da bi bili GS lososi za gojenje samo triploidne samice, ki pa sploh ne morejo razviti jajčnikov in so torej sterilne.
Čeprav je bila vloga za odobritev vložena že leta 1996, dokončnega pozitivnega mnenja še ni, predvidevajo pa, da se bo to zgodilo v letošnjem letu.
Ameriško biotehnološko podjetje Aqua Bounty Technologies je razvilo atlantskega lososa, ki pridobiva na masi dvakrat hitreje kot naravni. To bo pomenilo povečanje proizvodnje in njeno pocenitev, kvaliteta mesa pa naj bi ostala nespremenjena, pravijo. S tehnologijo, ki so jo razvili kanadski raziskovalci, so atlantskemu lososu vgradili gene iz pacifiškega lososa imenovanega čavič in iz ameriške ogorčice, ki živi v hladnih atlantskih vodah. Čavič je sicer večji od atlantskega lososa in je njegov sorodnik, ogorčica pa je filogenetsko nekoliko bolj oddaljena. Znana je po tem, da proizvaja proteine, ki delujejo kot antifriz in omogočajo, da je riba aktivna tudi v zelo hladni vodi.
Gensko spremenjeni losos bi se naj bil sposoben intenzivno prehranjevati tudi pozimi in bi tudi takrat pridobival na teži, kar je pomemben dejavnik pri gojenju lososov. Po nekaterih drugih podatkih (1) pa so iz ameriške ogorčice vzeli le promotor, tako da njegovo izražanje ni več odvisno od svetlobe in se ta sintetizira skozi vse leto. Iz čaviča naj bi bil gen za rastni hormon (2).
Kanadčani se bojijo, da bi odobritev gensko spremenjenega lososa za prehrano v ZDA pomenila pritisk na Kanado, da sprejme enako odločitev, čeprav mnogi napovedujejo negativne odzive na morebitno dovoljenje za prodajo. Največja skrb je vprašanje morebitnih pobegov GS lososov iz mrež, v katerih jih gojijo, v morje, kjer bi se lahko parili z naravnimi lososi in bi s tem prenesli nelastne gene na divjo populacijo rib. Problem so rešili tako, da bi bili GS lososi za gojenje samo triploidne samice, ki pa sploh ne morejo razviti jajčnikov in so torej sterilne.
Čeprav je bila vloga za odobritev vložena že leta 1996, dokončnega pozitivnega mnenja še ni, predvidevajo pa, da se bo to zgodilo v letošnjem letu.
21.5.2009
Parlament uredil ali omejil sajenje GS rastlin?
Po dolgem pripravljalnem postopku je v slovenski parlament danes prišel predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Poslanci so ga sprejeli s 45 glasovi za, 8 jih je bilo proti. Zakon je kontroverzen že dolgo časa. Pristojno ministrstvo je predlog zakona poslalo v javno razpravo že avgusta 2006 [1], a so ga pri Evropski komisiji ocenili kot preveč omejujočega in od Slovenije zahtevali nekatere obrazložitve. Maja 2008 ga je nato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovalo v parlamentarni postopek [2]. Vseeno je na skupščinske klopi prišel v nujnem postopku šele danes, ko je, če nič drugega, letošnja koruza že posajena.
Čeprav pristojno ministrstvo ves čas poudarja, da je namen zakona urediti sajenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji, pa se je v izjavi za javnost [3] danes zapisalo, kar ni tako daleč od resnice - da namreč zakon 'ne dovoljuje gojenja gensko spremenjenih rastlin, ampak tako pridelavo ureja'... in res zakon s predvidenimi ukrepi gojenje predvsem omejuje, saj postavlja velike prepreke kmetom, ki bi želeli posejati GS koruzo. Zakon omenja šolanje, plačevanje dajatve v poseben sklad za odpravljanje morebitnih posledic gojenja GS rastlin, in obvezno pridobitev soglasja lastnikov bližnjih zemljišč. Lahko bi rekli, da obravnava GS rastline kot zelo nevarne tujke, kar bi moralo biti ekološkim aktivistom po godu. Očitno pa so nezadovoljni tudi ti, saj so se nekateri zbrali pred parlamentom [4] in zahtevali baje celo prepoved uporabe GS organizmov [5] v Sloveniji (upam, da so pri tem mislili samo na GS rastline).
Ob obravnavi zakona so na Valu 202 pripravili oddajo Aktualna tema o gensko spremenjenih rastlinah. Na sporedu je bila danes opoldne [avdio] , v njej pa je novinar Luka Hvalc zbral mnenja zagovornikov in nasprotnikov GS rastlin. V oddaji so me sicer predstavili kot kemika s Fakultete za kemijo (v resnici sem edini biolog na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani) in pristal sem na strani zagovornikov genetskega spreminjanja rastlin, kar tudi ni tako strašno ;-) predvsem pa mislim, da je moje stališče argumentirano in podprto z znanstvenimi rezultati. Edino en stavek se mi je zarekel in bi ga najraje vzel nazaj, ker bi ga utegnil kdo narobe razumeti: da namreč ni vseeno, kakšne gene jemo. Čeprav sem v nadaljevanju razložil, da se molekule DNA (geni) v našem prebavnem sistemu razgradijo, bi kdo utegnil razumeti, da so nekateri geni, ki jih pojemo, vseeno lahko nevarni. Mišljeno je bilo seveda drugače - da ni vseeno, kaj jemo. Sicer pa je bila oddaja objektivna, čeprav bi z veseljem skočil v razpravo, ko je kdo 'z one strani' povedal kakšno neutemeljeno. Ampak to je radio in izjave so bile posnete vnaprej, zato si mora vsak ustvariti svojo sliko. Želel bi si le, da bi ljudje bolje razumeli, kaj pomeni, če rastlinam dodamo en gen - da to ne more biti nevarno za človeka, ki tako rastlino poje, ne za okolje, v katerem taka rastlina raste. Dobro, tu poenostavljam - toksin je v rastlinah in na polju ne razpade takoj, a njegov spekter delovanja je ozek in potrebne so dovolj visoke koncentracije, da je aktiven. Vprašati se je treba tudi, kaj je alternativa genskemu spreminjanju - trenutno predvsem vse večja uporaba sintetičnih preparatov, ki so manj selektivni in so lahko nevarni tudi človeku.
Razmisliti bi bilo treba tudi o tem, da so na poti GS rastline, ki bodo tržno bolj zanimive kot je koruza, ki je v Evropski skupnosti trenutno dovoljena za gojenje. S tako omejujočo zakonodajo, kot so jo danes sprejeli poslanci, bodo verjetno zaprli poti za sajenje teh rastlin v Sloveniji in jih bomo zato uvažali od drugod. A do takrat bo preteklo še nekaj Save in mogoče se do takrat še kaj spremeni v glavah mojih in vaših sosedov.
Čeprav pristojno ministrstvo ves čas poudarja, da je namen zakona urediti sajenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji, pa se je v izjavi za javnost [3] danes zapisalo, kar ni tako daleč od resnice - da namreč zakon 'ne dovoljuje gojenja gensko spremenjenih rastlin, ampak tako pridelavo ureja'... in res zakon s predvidenimi ukrepi gojenje predvsem omejuje, saj postavlja velike prepreke kmetom, ki bi želeli posejati GS koruzo. Zakon omenja šolanje, plačevanje dajatve v poseben sklad za odpravljanje morebitnih posledic gojenja GS rastlin, in obvezno pridobitev soglasja lastnikov bližnjih zemljišč. Lahko bi rekli, da obravnava GS rastline kot zelo nevarne tujke, kar bi moralo biti ekološkim aktivistom po godu. Očitno pa so nezadovoljni tudi ti, saj so se nekateri zbrali pred parlamentom [4] in zahtevali baje celo prepoved uporabe GS organizmov [5] v Sloveniji (upam, da so pri tem mislili samo na GS rastline).
Ob obravnavi zakona so na Valu 202 pripravili oddajo Aktualna tema o gensko spremenjenih rastlinah. Na sporedu je bila danes opoldne [avdio] , v njej pa je novinar Luka Hvalc zbral mnenja zagovornikov in nasprotnikov GS rastlin. V oddaji so me sicer predstavili kot kemika s Fakultete za kemijo (v resnici sem edini biolog na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani) in pristal sem na strani zagovornikov genetskega spreminjanja rastlin, kar tudi ni tako strašno ;-) predvsem pa mislim, da je moje stališče argumentirano in podprto z znanstvenimi rezultati. Edino en stavek se mi je zarekel in bi ga najraje vzel nazaj, ker bi ga utegnil kdo narobe razumeti: da namreč ni vseeno, kakšne gene jemo. Čeprav sem v nadaljevanju razložil, da se molekule DNA (geni) v našem prebavnem sistemu razgradijo, bi kdo utegnil razumeti, da so nekateri geni, ki jih pojemo, vseeno lahko nevarni. Mišljeno je bilo seveda drugače - da ni vseeno, kaj jemo. Sicer pa je bila oddaja objektivna, čeprav bi z veseljem skočil v razpravo, ko je kdo 'z one strani' povedal kakšno neutemeljeno. Ampak to je radio in izjave so bile posnete vnaprej, zato si mora vsak ustvariti svojo sliko. Želel bi si le, da bi ljudje bolje razumeli, kaj pomeni, če rastlinam dodamo en gen - da to ne more biti nevarno za človeka, ki tako rastlino poje, ne za okolje, v katerem taka rastlina raste. Dobro, tu poenostavljam - toksin je v rastlinah in na polju ne razpade takoj, a njegov spekter delovanja je ozek in potrebne so dovolj visoke koncentracije, da je aktiven. Vprašati se je treba tudi, kaj je alternativa genskemu spreminjanju - trenutno predvsem vse večja uporaba sintetičnih preparatov, ki so manj selektivni in so lahko nevarni tudi človeku.
Razmisliti bi bilo treba tudi o tem, da so na poti GS rastline, ki bodo tržno bolj zanimive kot je koruza, ki je v Evropski skupnosti trenutno dovoljena za gojenje. S tako omejujočo zakonodajo, kot so jo danes sprejeli poslanci, bodo verjetno zaprli poti za sajenje teh rastlin v Sloveniji in jih bomo zato uvažali od drugod. A do takrat bo preteklo še nekaj Save in mogoče se do takrat še kaj spremeni v glavah mojih in vaših sosedov.
Naročite se na:
Objave (Atom)
