Sicer v Sloveniji ni mogoče priti do člankov v reviji Nature Chemical Biology, vendar se po ovinku s pomočjo Googla vseeno da prebrati poročilo o novembrskem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM 2007. Revija Nature Chemical Biology je s faktorjem vpliva 12,4 ena od najuglednejših na svojem področju (8. med 262 biokemijskimi revijami).
Avtorica Catherine Goodman v prispevku piše o razvoju tekmovanja, dosežkih in perspektivah. Morda je prispevek zanimiv (tudi) zato, ker omenja slovensko ekipo in pri tem navaja mnenja študentskega člana ekipe, mikrobiologa Roka Gabra, in obeh vodij ekipe. Roman je izpostavil uspeh naše prve ekipe, ki je sovpadal z razpravami o kakovosti slovenskih univerz in omenil, da se je novica o naši zmagi takrat prebila v ospredje zanimanja javnosti. Rok je razložil, kako je pri sodelovanju v projektu zasledoval razvoj ideje od začetka do končne uresničitve, jaz pa sem opozoril, da bo z večjo pozornostjo področju sintezne biologije treba več truda nameniti etičnim, pravnim in varnostnim vidikom.
Načelo odprtokodne biologije je pravo nasprotje težnjam po patentiranju življenja, možnosti spreminjanja celičnega delovanja pa bi morda lahko privedla do etično spornih konstruktov. Če bi sinteznobiološke pristope kdo uspel izkoristiti za pripravo novih oblik življenja, ki bi bile nevarne za ljudi ali druga živa bitja, bi se lahko zgodilo, da človeštvo na to ne bi imelo hitrega odgovora. V tujini se predvsem z varnostjo in etiko v sintezni biologiji že veliko ukvarjajo, patentno pravo pa je nekoliko v ozadju - ali pa konstrukti, ki so doslej dostopni v registru bioloških delov za bogata podjetja (še) niso dovolj zanimiva. Čeprav je načelo tekmovanja iGEM, da so vsi konstrukti vseh ekip javno dostopni, so pomembne raziskovalne skupine na področju sintezne biologije svoje dosežke vendarle zaščitile.
Ni komentarjev:
Objavite komentar