Angleški in hongkonški raziskovalci s področja molekularne evolucije so s sodelavci analizirali nukleotidna zaporedja različnih doslej znanih oblik virusov influence A, ki so napadali prašiče in ta zaporedja primerjali z zdaj pandemično 'prašičjo gripo' (H1N1), ki lahko okuži človeka. Izkazalo se je, da je skupni prednik prašičjih in sedanje mehiške gripe razvil v obdobju med 9 in 17 leti (pri virusih gre evolucija seveda precej hitreje kot pri rastlinah ali živalih, pa tudi razlike med izolati so lahko zelo majhne). Članek bo objavljen v reviji Nature, spletna verzija pa je bila objavljena prejšnji četrtek. Poljuden komentar so objavili med drugim pri Reutersu.
Avtorji menijo, da bi morali biti bolj pozorni na razvoj virusa gripe pri prašičih, saj bi bilo mogoče že pred leti napovedati razvoj nove, za človeka nevarne oblike virusa. Ko se je nekaj let nazaj v Aziji pojavila ptičja gripa (H5N1), so mnogi epidemiologi in virologi svarili, da bi ta oblika lahko mutirala v za človeka visokopatogeno obliko - pa vendar se to ni zgodilo.
Natančna analiza zaporedij je pokazala, da so pri prašičih že prej obstajale oblike virusa, za katere bi lahko rekli, da so kombinacija človeških, ptičjih in prašičjih virusov, do okužb ljudi pa je najverjetneje prišlo že več mesecev preden so sprožili alarm zaradi širjenja bolezni med ljudmi v Mehiki - predvidevajo, da je to bilo januarja letos. Za hiter razvoj novih oblik virusa naj bi bilo delno krivo tudi živahno trgovanje z živimi živalmi med različnimi deli sveta. Ob tem avtorji omenjajo, da se je virus razvil postopno, preko več podobnih predhodnih oblik in da to ne podpira teorije, da je bil virus pripravljen umetno.
1 komentar:
Ta študija se mi zdi zanimiva tudi zato, ker bo nedvomno pripomogla, da bodo te ugotovitve "ex post" v nekem delu izboljšale tudi spremljanje sprotnega spreminjanja prihodnjih pandemičnih kandidatnih virusov.
Objavite komentar