Novinar Staš Zgonik, ki piše za Mladino, me je opozoril na sestavek v avgustovski številki ugledne poljudnoznanstvene revije Scientific American, ki je v praktično celoti (samo z drugim naslovom kot v tiskani reviji, str. 22) dostopen tudi na spletu.
Članek ima nadnaslov Mnenje urednikov, v njem pa opozarjajo, da agrobiotehnološka podjetja, ki so razvila in tržijo semena gensko spremenjenih rastlin, od raziskovalcev zahtevajo, da pred objavo rezultatov, dobljenih z njihovimo semeni, članke pošljejo v odobritev podjetju, to pa lahko objavo tudi zavrne. Osnova za tovrstno kontrolo je pogodbeno določilo o končnem uporabniku, ki ga mora podpisati vsak kupec.
Skupina entomologov, ki se ukvarja z žuželkami, ki so vezane na koruzo, se je glede tega pritožila ameriški Agenciji za varstvo okolja, saj menijo, da podjetja dovolijo raziskave na njihovih izdelkih samo tistim znanstvenikom, za katere menijo, da so naklonjeni rastlinski genski tehnologiji.
Če se izkaže, da so trditve entomologov resnične, pa tudi če je res, da podjetja lahko filtrirajo, kateri rezultati smejo v objavo in kateri ne, potem to pomeni (pre)velik poseg v neodvisnost raziskovalnega dela in neodvisno preverjanje novih tehnologij. Podjetja, ki že tako nimajo velikega ugleda v javnosti, s tem še dodatno izgubljajo svojo verodostojnost.
Čeprav je do rezultatov o vplivu na okolje in zdravje mogoče priti tudi posredno, brez neposrednega dela z GS semeni, je vsakršno omejevanje raziskovalnega dela z GS rastlinami, ki so dovoljene za sajenje, nedopustno in brez prave primere v svetu novih tehnologij. Varovanje intelektualne lastnine, na katerega se izgovarjajo proizvajalci, je tu povsem irelevantno.
6 komentarjev:
Me prav zanima, če je to sploh res. Nekako si ne znam predstavljati, da bi res lahko prepovedali ali kakorkoli pogojevali objavo rezultatov. Takole na pamet bi rekel, da v resnici v pogodbah piše samo, da morajo raziskovalci Monsantu in ostalim "zlobcem" poslati rezultate raziskav, dovoljenje ali prepoved so si pa izmislili nasprotniki GSO.
O.
Tudi jaz upam, da je tako, vseeno pa me čudi, da bi SciAm naredil tako (debelo) uredniško napako in objavil članek na napačnih izhodiščih.
Jutri dobim uraden odgovor od Monsantovega "External Communication manager ČR, SR, Slo". Me prav zanima, kakšen bo:-)
O.
No, iz Monsanta so odgovorili in kot sem predvideval, so trditve v SciAm napačne.
Monstanto ima dve osnovni vrsti pogodb - za pridelovanje in za raziskovanje. Pridelovalna dovoljuje eno letino in res prepoveduje rabo semena za raziskave, raziskovalna pa sicer tudi ima nekaj omejitev, ampak niti slučajno takšnih, kot trdijo v članku.
Section 2. Data collected from experiments and demonstrations involving crops or seed containing the Monsanto traits listed in Appendix I may be published in scientific journals, research bulletins and Cooperative Extension Service publications.
Nobene zahteve po pregledovanju, nobenega pogojevanja ni.
Sta pravzaprav samo dve omejitvi. Ta splošna pogodba velja samo za tržne in patentirane Monsantove proizvode. Za ostale je potrebna druga, ki jo očitno naredijo za vsak primer posebej. Ampak to je precej logično - to so zadeve, ki so še v fazi razvoja in raziskav.
Druga omejitev, ki pa je rahlo sumljiva, je, da ta splošna pogodba velja samo za "raziskave in izobraževalne dejavnosti, načrtovane za nudenje agronomskih informacij pridelovalcem, študentom in agrikulturni javnosti". Te sicer pokrivajo večino tega, kar nasprotnike GSO skrbi - vpliv na okolje, na prehrano, na škodljivce ...
Examples of activities that may be conducted under auspices of this license include experiments and demonstrations examining weed management systems, insect management systems, tillage methods and variety performance. Experiments and demonstrations conducted under auspices of this license may also include: (a) agronomic and yield comparisons, (b) testing for compositional profile, e.g. oil content, (c) studies related to end-use, e.g. animal feeding, (d) comparative efficacy studies, (e) studies on interactions of the trait with pest biology and pest management practices, including interactions related to resistance management and (f) studies on interactions of introduced traits with the environment.
Niso pa dovoljene genetske raziskave:
Section 4. ... Research not authorized by this agreement includes but is not limited to the following: (a) plant breeding, (b) reverse engineering or characterizing the genetic composition of those technologies, or (c) making modifications or improvements to patent-protected traits, (d) developing methods for detecting the presence or absence of Monsanto proprietary traits in seed and (e) using non-commercial methods to detect the presence or absence of Monsanto traits in seed.
Za te raziskave je prav tako potrebno skleniti posebno pogodbo, ki pa očitno ni za javnost.
Ampak kakorkoli, trditev iz uredniškega članka v SciAm "
But only studies that the seed companies have approved ever see the light of a peer-reviewed journal." je čisto navadna laž, nevrednega tako ugledne revije.
O.
Dobro, ni tako hudo, kot se je najprej bralo, je pa vseeno nekoliko omejujoče, da ne smeš vzeti rastline s polja in preveriti, ali je npr. vključek res tam, kjer bi moral biti (dobro leto nazaj se je pojavil nek prispevek, da je baje vključek spremenil mesto v genomu, kar bi pomenilo, da je konstrukt nestabilen in je s tem lahko prišlo do kakšnih sprememb, ki jih ocena tveganja in dotedanji testi niso mogli analizirati).
Ne vem pa, v čem je smisel omejevanja raziskav na tiste, ki so pomembne za kmetovalce (ker je ta pojem nedoločljiv), in zakaj ne bi smel uporabljati nekomercialnih metod ter zakaj ne bi smel razvijati postopkov za detekcijo novih lastnosti.
Saj ni rečeno, da ne smeš delati tudi genetskih raziskav, samo druge vrste pogodbo moraš podpisati. Kakšne so v njej morebitne omejitve, pa bi bilo potrebno šele ugotoviti.
Vzrokov, zakaj se to Monsantu zdi pomembno, seveda ne vem, bi bilo potrebno natančneje proučiti zadevo, takole na pamet pa bi rekel, da se s tem zavarujejo, da ne bi kdo na osnovi njihovih izdelkov razvijal kakšne konkurenčne tehnologije.
Konkurenci seveda ne morejo preprečiti, da bi delali genetske raziskave na njihovem semenu, lahko pa jim s takšno pogodbo preprečijo, da bi ugotovitve raziskav objavljali in komercializirali. Po splošni pogodbi takih raziskav sploh ne smejo delati (in torej tudi če jih delajo, jih ne smejo javno objaviti ali rezultatov izkoriščati), v posebno pogodbo pa Monsanto vključi ustrezne varovalke.
Ampak kakorkoli, to o cenzuriranju raziskav je samo še ena v nizu napačnih trditev nasprotnikov GSO, ki jo bodo sedaj prav gotovo v nedogled ponavljali in se sklicevali na ta članek v SciAm, ki je evidentno zmoten in zavajajoč.:-(
O.
Objavite komentar