Pravkar poslušam Odmeve na TV Slovenija, kjer razlagajo o superbakteriji, ki je nevarna za zdravje ljudi, saj je odporna na praktično vse antibiotike. Zaradi okužbe s to bakterijo naj bi umrl prvi Evropejec, Belgijec, ki se je okužil v Pakistanu. Taka bakterija je sorazmerno razširjena v Indiji in okoliških deželah, zato jo nekateri imenujejo 'indijska bakterija', kar seveda napačno nakazuje, da morda podobno odpornih bakterij drugod po svetu ni.
Malo moteče je bilo, ker so govorili o bakteriji kot o enem tipu, hkrati pa so omenili, da ne gre za eno bakterijsko vrsto, pač pa za več vrst z enako odpornostjo. Bakterije običajno uvrščamo v sistem podobno kot druge organizme (imajo rodovno in vrstno ime), hkrati pa pri zelo dobro raziskanih mikroorganizmih razlikujemo tudi seve. Za seve je značilna ena ali več posebnih lastnosti (fenotip), ki so povezane tudi s posebno genetsko zasnovo (genotip). Ko tokrat govorijo o isti lastnosti pri različnih bakterijskih vrstah je treba na to izjavo gledati zelo ozko - od vseh lastnosti je tu bila zanimiva samo še ena: odpornost proti celi skupini antibiotikov. Vseeno pa so v resnici odporni sevi različnih bakterijskih vrst, ki, jasno, imajo različne lastnosti, tako na ravni genoma kot na ravni proteoma.
Zgodba o NDM-1 se je za laično javnost začela 11. avgusta, ko je novico o 'superbakteriji' objavila revija Guardian, pri tem pa se je oprla na raziskovalni članek, ki je izšel v spletni verziji medicinske revije Lancet Infectious Diseases.
Poglejmo najprej, kaj so objavili znanstveniki. Analizirali so veliko število kliničnih izolatov gramnegativnih črevesnih bakterij, ki so bile odporne proti karbapenemom in to iz dveh indijskih in enega britanskega medicinskega centra (z vzorci z vsega sveta). Preverili so, ali izolati vsebujejo gen za odpornost, označen kot blaNDM-1, nato pa so analizirali plazmide, ki so jih vsebovali izolati.
Pa po vrsti! Za tiste, ki niste ravno domači na področju bakterij: gramnegativne bakterije so skupina bakterijskih vrst, ki imajo podobno zgradbo celične ovojnice in se zato v posebnem postopku barvanja (ime je dobilo po danskem bakteriologu Hansu Christianu Gramu) enako obarvajo. Gramnegativne so številne bakterije, ki jih normalno najdemo v človekovem črevesju. Karbapenemi so poseben tip antibiotikov širokega spektra iz skupine betalaktamov (za njihovo kemijsko zgradbo je značilen laktamski obroč) s to posebno lastnostjo, da so odporni proti encimu betalaktamazi - ta encim v osnovi proizvajajo odporne bakterije. Že več deset let je tudi znano, da so geni za odpornost proti antibiotikom najpogosteje zapisani na plazmidih. Plazmidi so krožne molekule DNA, ki so veliko manjše od bakterijskih kromosomov in se s posebnim postopkom lahko prenašajo med bakterijami, zato se tudi odpornost proti antibiotikom tako hitro širi.
Vrnimo se k znanstvenemu članku. Analiza 180 pozitivnih izolatov je pokazala, da so odporne predvsem bakterije vrste Klebsiella pneumoniae (111), manj pa Escherichia coli (36), ki pa so vse vendarle občutljive na dva antibiotika: tigeciklin in kolistin (oba imata številne stranske učinke, zato jih predpisujejo samo v izrednih primerih). Ugotovili so tudi, da so geni, ki zagotavljajo odpornost proti betalaktamom, v večini izolatov res na plazmidih, ki so bili prenosljivi (kar ne velja za severnoindijske izolate).
Guardian je istega dne, ko je izšel znanstveni članek, objavil članek o širjenju odpornosti proti antibiotikom in se o tem pogovarjal z odgovornim avtorjem znanstvene objave, Timom Walshom s cardiffske univerze. Pri tem govorijo o NDM-1 - pozitivnih bakterijah in jasno razložijo, da NDM pomeni "New Delhi metalobetalaktamaza". Betalaktamaze so po svojem delovanju razvrščene v 3 skupine, pri čemer se tretja skupina imenuje metalobetalaktamska skupina, po zgradbi molekul teh encimov pa sodijo v razred B, za katerega je značilna vsebnost cinka, ki je nujno potreben za encimsko aktivnost. Pogostost pojavljanja NDM-1 - pozitivnih bakterij v zadnjih nekaj letih hitro narašča predvsem na indijski podcelini, s potovanji v te kraje pa bakterije pridejo tudi v zahodne države. Velik problem pri zdravljenju je, da farmacevtska podjetja trenutno nimajo ustreznih molekul, ki bi jih lahko v kratkem prenesla v proizvodnjo in na trg.
Čeprav se je doslej zdelo, da so največji problem bolnišničnega zdravljena okužbe z bakterijo, znano pod oznako MRSA (proti meticilinu odporna bakterija Staphyllococcus aureus), se bi z zdaj znanimi podatki o NDM-1 to gledanje znalo spremeniti. Za NDM-1 - pozitivne bakterije namreč obstaja neviden rezervoar v črevesju velikega števila ljudi, možnosti za širitev pa so v svetu z zelo osnovno higiensko infrastrukturo velike.
Odpornost proti karbapenemom je torej zapisana na genu, ki je sestavni del plazmida in ta gen skrajšano označujejo z enako kratico kot encim, torej NDM-1 (oziromablaNDM-1). V štirih dneh in na kratki poti od Guardiana do RTV Slovenija pa je NDM-1 naenkrat postala bakterija ali več bakterij, kar milo rečeno kaže na nerazumevanje odpornosti proti antibiotikom, pa tudi narobe je.
4 komentarji:
Nas čaka še ena politična zgodba, kot je bila npr. "virus nove gripe"?
Baje da ne gre za tržno zgodbo, saj podjetja nimajo ustreznih novih zdravil, ki bi jih lahko začela tržiti. Še vedno pa ostaneta dva preparata, ki sta, vsaj zaenkrat, še učinkovita.
Primer mehiške gripe ne sme biti razlog, da ne bi verjeli tokratnim rezultatom; kaj takega je bilo tako ali tako pričakovati in zdaj je prišel trenutek, ko je širjenje odpornih sevov bilo mogoče izmeriti in oceniti, kaj se bo dogajalo v naslednjih letih. Seveda imamo razen zdravil na voljo še druge možnosti: prepoved potovanj, karantene in uroke. Čeprav se mi ne zdi pošteno, da bi na račun bakterij zaslužili neki farmacevti, tega verjetno ni mogoče preprečiti. Ko gre za zdravje, na koncu vedno nekdo dobro zasluži.
Lahko pa preprosto počakamo, da evolucija opravi svoje. Lastnost "ubiti" svojega gostitelja evolucijsko ni napredna in se počasi odstrani iz populacije (bakterij).
Tisti, ki gledajo človeška življenja skozi številke bodo zelo verjetno kasneje ugotovili, da je ta primer povzročil statistično zanemarljivo malo smrtnih primerov v primerjavi z drugimi vzroki smrti (na katere lahko človeštvo lažje upljiva npr. lakota itd.).
Jaz bi vseeno pohvalil Odmeve. Dan prej sem videl prispevek na isto temo v Svetu na Kanalu A (vem, sam sem si kriv ;), ki je bil seveda blazno pompozen, iščoč zaroto farmacevtov, hkrati pa niso povabili nobenega strokovnjaka, ki bi podal tehtne argumente. Medtem ko je Slavko Bobovnik po mojem mnenju zelo dobro vodil pogovor, dal priložnost argumentom in besedo obema gostjama, hkrati pa je bil na trenutek malce provokativen - v mejah dobrega okusa - kar je temo naredilo privlačnejšo širšemu krogu.
Kakorkoli, kolikor vem, je velik problem pri razvoju novih antibiotikov ravno v tem, da se z njimi NE DA bajno zaslužiti. Vsak nov antibiotik je namreč rezerviran samo za tisto majhno skupino pacientov, pri katerih ostali antibiotiki odpovejo. V trenutni situaciji so namreč predragoceni, da bi jih predpisovali vsevprek. Posledično je zaslužek nizek in ne upraviči velikanskih stroškov razvoja novega zdravila.
Objavite komentar