Nobelove nagrade postajajo predmet ugibanj in namigovanj - gotovo ne tako zelo kot oskarji, a podobno, le v ožjem krogu. Če je izbiranje nagrajencev bilo dolga desetletja stvar dobro skritih razprav, je zdaj mogoče do neke mere zanesljivo napovedati, kdo bo kmalu 'na vrsti'.
Odkar je objavljanje raziskovalnih rezultatov in citiranje teh objav zelo natančno merjeno, je mogoče za vsakega raziskovalca preveriti, koliko objavlja in kako pogosto ga citirajo. Ustanova, ki je na področju merjenja znanstvenega objavljanja najbolj znana, je Thomson Reuters. Tako so na primer za dosedanje Nobelove nagrajence izračunali, da v primerjavi s povprečnimi raziskovalci objavljajo petkrat več člankov, njihovi članki pa so citirani 20-krat pogosteje od člankov povprečnih raziskovalcev. Če je to okvirno merilo, potem je mogoče bazo podatkov pregledati z ustreznim algoritmom in izluščiti tiste raziskovalce, ki ustrezajo danim kriterijem. Upoštevati je treba tudi to, da pogosto nagrado podelijo več raziskovalcem, ki delajo na istem področju, kar število kandidatov še precej zmanjša.
Za področje fiziologije oziroma medicine bodo razglasili Nobelovega nagrajenca (ali nagrajence) že naslednji ponedeljek, 4. oktobra. Najresnejša kandidata sta po mnenju Thomsonovih strokovnjakov Douglas Coleman in Jeffrey Friedman, ki sta odkrila proteinski hormon leptin. Medtem, ko je Coleman odkril učinke leptina že v petdeteih letih prejšnjega stoletja, je hormon v resnici na ravni DNA odkril Friedman šele leta 1994. Leptin sodeluje pri uravnavanju apetita in tako vpliva na prekomerno telesno težo. Pred kratkim sta ta dva raziskovalca prejela prestižno Laskerjevo nagrado in v preteklosti se je že večkrat zgodilo, da so Laskerjevi nagrajenci dobili tudi Nobelovo nagrado. Lani sta ta dva raziskovalca dobila tudi Shawovo nagrado.
Za današnje raziskave je morda še pomembnejše od odkritja leptina (ki pri človeku nima enako pomembne vloge, kot so jo odkrili pri glodalcih) odkritje izvornih celic. Te sta v kostnem mozgu pred skoraj 50 leti odkrila Ernest McCulloch in James Till. Nagrado pa bi hkrati z njima lahko dobil tudi Shinya Yamanaka, ki je pred 4 leti razvil postopek priprave induciranih pluripotentnih celic.
Med kandidati za Nobelovo nagrado je tudi Ralph Steinman, drugi najpogosteje citirani avtor na področju imunologije, ki je sodeloval pri odkritju dendritičnih celic. Te so v koži in nekaterih sluznicah zelo pomembne kot prva obramba pred določenimi skupinami mikrobov.
Ugibanja za Nobelovo nagrado za kemijo (nagrajenca bodo razglasili 6. oktobra) gredo v smeri DNA - morda jo bo dobil Patrick Brown za razvoj mikromrežne analize obsežnih vzorcev DNA, ali pa Stephen Lippard za odkritje in razvoj protitumorskih učinkovin na osnovi platine, ki delujejo kot motilci DNA. Med kandidati sta tudi raziskovalca s področja novih mateiralov, Susumu Kitagawa in Omar Yaghi.
Začetek oktobra bo kmalu tu in bomo videli, ali jim je napoved uspela. Strokovnjaki seveda pripominjajo, da so še vedno aktualni tudi kandidati, ki so jih evidentirali v preteklih letih, pa (še) niso dobili nagrade...
Novico povzemam po agenciji Reuters.
Ni komentarjev:
Objavite komentar