18. nov. 2010

Prihodnost tekmovanja iGEM

November bi lahko postal mesec sintezne biologije... vsaj v Sloveniji. Zato sem se odločil, da predstavim prihodnost študentskega tekmovanja iGEM, kakor si ga zamišljajo organizatorji.

Letošnje tekmovanje naj bi bilo zadnje z enostopenjsko izvedbo. S 130 prijavljenimi ekipami in skupaj 1300 udeleženci srečanja na univerzi MIT so organizatorji dosegli zgornjo mejo, nad katero organizacija v enaki obliki kot vsa leta doslej ni več mogoča. Organizatorji so predvideli, da bo število ekip naslednje leto 165, pri povprečno 10 članih ekipe, ki pridejo na zaključno srečanje, pa to pomeni, da v okviru univerze ni več dvorane, ki bi sprejela vse za finalne predstavitve in razglasitev zmagovalcev. Ker menijo, da bo letna rast 25-odstotna, bi na srečanju leta 2015 sodelovalo že 400 ekip ali 4000 udeležencev.

Da bi zaključno srečanje še vedno lahko potekalo v Cambridgeu v ZDA, so organizatorji predlagali, da bi bilo to namenjeno samo najboljšim ekipam, zato bi uvedli regionalna srečanja, kjer bi opravili predizbor. Predvidevajo, da bi bilo posebno srečanje za azijske in avstralske, posebno za evropske in tretje za ameriške ekipe, pri čemer bi vsako od teh gostilo med 50 in 75 ekip oziroma med 500 in 750 člani ekip. Pogoj za organizatorje je, da imajo dvorano za zaključno razglasitev ter dovolj predavalnic za izvedbo predstavitev, pri čemer bi morale te imeti okrog 100 sedežev. Ob tem je treba tudi zagotoviti dovolj namestitvenih mest, prostore za postrske predstavitve, za pogostitev v odmorih in podobno. Najti bo treba tudi komeptentne sodnike, ki bodo izbrali najboljše ekipe za udeležbo na zaključnem srečanju.

Univerze, ki želijo kandidirati za izvedbo področnih srečanj, se morajo prijaviti do 1. decembra, izbor pa bo znan konec januarja. Področna srečanja bodo potekala v oktobru, zaključno srečanje pa novembra ali morda šele februarja naslednje leto, saj bi številni udeleženci finalnega srečanja potrebovali ameriške vize, teh pa ne bi mogli dobiti prej kot v treh mesecih.

Organizatorji so tudi odločeni, da vzpostavijo podružnici v Evropi in Aziji. Ta namen so izrazili že pred leti in vsaj v Evropi je bil interes precej velik, predvsem pri Angležih in Francozih. Namen vzpostavitve podružnic je večja angažiranost pri promociji sintezne biologije, izobraževanju in organizaciji znanstvenih srečanj.

2 komentarja:

trip pravi ...

Pa to pomeni, da bo vsaka ekipa tekmovala z dvema projektoma (enim na predtekmovanju in enim na zaključnem) ali enim projektom? Se ne bi v drugem primeru že vnaprej "vedelo", kdo bo zmagal?

Marko Dolinar pravi ...

Ne, ne, časa je premalo, da bi izvedli dva projekta! Tudi zdaj morajo ekipe vnaprej povedati (z objavo na spletu), kaj so naredile in kako. Zadnja leta je postalo dokaj običajno, da svoje rezultate objavijo šele zadnji dan pred rokom, ki je en teden pred srečanjem ekip.
Seveda bodo sodniki na predtekmovanjih izpostavili nekaj zelo dobrih projektov, vendar pa ni nujno, da bodo tudi sodniki na finalu ocenjevali enako. Zaenkrat tudi še ni jasno, koliko ekip se bo uvrstilo na finalno srečanje in ali bodo na tem srečanju še vedno izbirali finaliste, tako kot doslej. Skratka, vedelo se bo, katerih, recimo, deset ekip ima veliko možnosti za zmago, nikakor pa še ne bo vse odločeno. Morda bo nekaj manj ugibanja glede najboljših ekip v posameznih katergorijah, a tudi tu zna priti do presenečenj.

Zaradi nižjih potnih stroškov za področna tekmovanja bi se znalo zgoditi, da bo zanimanje za tekmovanje večje, predvsem v Evropi in Aziji (za Američane glede tega praktično ne bo razlike).