V četrtek je na spletnem portalu ScienceExpress izšel članek, v katerem so objavili podatke o genomu prvega raziskanega mahu vrste Physcomitrella patens. Morda je za začetek smiselno zastaviti vprašanje, zakaj določevati zaporedje genoma nekega neopaznega mahu, saj je nedokončano delo z določitvijo genoma cele vrste poljskih rastlin in dreves. Na to vprašanje so že pred leti odgovorili na spletnih straneh ameriškega Združenega genomskega inštituta (JGI): gre za evolucijsko staro skupino organizmov s sorazmerno majhnim genomom, so morfološko preprosti, po drugi strani pa osnovni fiziološki procesi potekajo pri mahu podobno kot pri višjih rastlinah. Nekateri primerjajo pomen, ki ga ima ta vrsta mahu za razumevanje višjih rastlin, s pomenom vinske mušice za razumevanje sesalcev. Ali, kot so slikovito zapisali na EurekAlert, dobili smo gensko sporočilo iz davnine, staro 500 milijonov let. Mahovi so bili najverjetneje ene prvih rastlin, ki so naselile kopno.
Genom raziskanega mahu so določili sodelavci iz 44 različnih skupin. Že lani je bilo jasno, da genom predstavlja 27 kromosomov s skupno dolžino okrog 500 milijonov baznih parov. Natančnejše analize pa so pokazale, da je genom nekoliko krajši in da vsebuje zapise za skoraj 36.000 proteinov. To pomeni, da genom, ki je šestkrat manjši od človekovega, zapisuje za polovico več proteinov.
Gotovo so mahovi razvili nekatere posebne prilagoditve, ki jih višje rastline nimajo, saj ima na primer v življenjskem ciklu spore, ker nima žil, pa so morali razviti posebne načine transporta snovi po rastlini. Genom torej nima zapisov za proteine, povezane s cvetenjem, razvojem različnih tipov žil in plodov. Po drugi strani se mah lahko v celoti izsuši, ko pade dež, pa ponovno oživi. Ko bodo raziskali, kako je to mogoče, bi lahko ustrezne gene prenesli v druge rastline. Raziskave bodo gotovo šle v več smeri, od bioinformatskih raziskav na področju primerjalne genomike kot podlaga filogenetskih analiz, funkcionalna genomika bo verjetno z inaktivacijo točno določenih genov poskušala določiti pomen posameznih genov za razvoj rastline, uporabne raziskave pa bodo usmerjene v prenos nekateih genov v kulturne rastline.
Ni komentarjev:
Objavite komentar