8. apr. 2008

GS koruza in vodne žuželke

Danes so v Delovi prilogi Ona objavili pismo doc. dr. Gorazda Pretnarja, ki piše, da je povsem jasno, da je GS koruza, ki proizvaja bakterijski toksin kot zaščito pred koruzno veščo, za okolje nevarna, saj obstajajo podatki, da pelod in razgrajen rastlinski material lahko škodujeta vodnim organizmom, na primer ličinkam mladoletnic (Trichoptera). Te so hrana dvoživkam in ribam, zato meni, da je uvajanje GS koruze v Sloveniji nedopustno. Kot vir podatkov omenja raziskave iz leta 2007, ki jih v času odobritve koruze MON810 za sejanje v Evropi niso poznali.

Članek ameriških avtorjev Emme Rosi-Marshall in sod. je izšel v ugledni reviji PNAS ('Zbornik' ameriške akademije znanosti) 9. oktobra 2007. V njem ugotavljajo, da so z laboratorijskimi poskusi dokazali zmanjšano rast in povečano smrtnost netarčnih vodnih žuželk kot posledico hranjenja z GS koruzo. O rezultatih te analize je potekala razprava na več mestih, precej pa je bilo odzivov tudi med raziskovalci, ki so avtorjem očitali več napak v zasnovi poskusov (1, 2): niso uporabili ustreznih kontrol, niso navedli količine toksina, ki so ga uporabili v poskusih in niso upoštevali drugih morebitnih toksinov in ostalih snovi, ki bi jih voda lahko vsebovala. Avtorji so v odgovoru na kritike navedli, da njihov namen ni bil izvesti toksikološke analize, pač pa le ugotoviti, ali so ličinke mladoletnic občutljive na toksin, to pa so dokazali. Zavedajo se, da podatkov iz laboratorija ni mogoče neposredno prenesti na vodotoke.

V Veliki Britaniji je Svetovalni odbor za sproščanje v okolje (ACRE) na sestanku (9. točka dnevnega reda) 21. 2. 2008 razpravljal tudi o vlogi podjetja Monsanto za podaljšanje dovoljenja za sejanje koruze MON810 in pri tem ni obšel podatkov iz članka Rosi-Marshallove in sodelavcev. Ugotovili so, da zaradi manjše intenzivnosti pridelave koruze v Evropi (v primerjavi z ZDA) podatkov iz raziskave ni mogoče prenesti na evropske vodotoke.

Že novembra lani (pred objavo kritik v reviji PNAS) pa je o članku razpravljal Znanstveni odbor za GSO pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) (priloga zapisnika 37. seje - stran 7 zapisnika). Glede na predhodno izmerjene količine toksina, ki se sprosti na kvadratni meter polja, zasajenega s koruzo MON810 (9-90 ng), so menili, da ta količina ne bi mogla povzročiti negativnih učinkov na mladoletnice. Koliko toksina so v resnici uporabili v laboratorijskih simulacijah, iz članka ni mogoče razbrati. Sklep odbora je bil, da bodo avtorje prosili za dodatne podatke. Razen tega je treba upoštevati, da bi verjetno pesticidi, ki bi jih bilo treba na poljih koruze uporabiti proti koruzni vešči, naredili precej večjo škodo kot bakterijski toksin.

2 komentarja:

Okapi pravi ...

Vcasih je vse skupaj ze prav smesno. Ce malo poenostavim, so prisli do presenetljive ugotovitve, da je strup za zuzelke strupen za zuzelke.

Pri vsem skupaj pa se zdi, da vsi po vrsti pozabljajo, da je Bacillus thuringiensis v naravi vsepovsod prisotna bakterija in da zaradi okuzb z njo v naravi ze ves cas poginjajo zuzelke.
Iz njih narejen insekticid pa velja za ekolosko sprejemljivega.

O.

igor pravi ...

Kot biolog in ekonomist hkrati poznam obe plati medalje. Komentiral bi kar naslov bloga oz. njegovo razlago:

"Nove biologije-
Biologija je za večino tista stara dobra biologija. A biologija ni ena, biologij je več. Nove biologije imajo različna imena: sintezna biologija, biologija izvornih celic, biologija sistemov... Nič več tista stara biologija. Čas gre naprej."

Biologija je veda o življenu, ki se v zelo sorazmerno kratki zgodovini človekovega obstoja ni prav nič spremenilo.

Tiste, ki menijo, da s svojo (večinoma zelo ozko usmerjeno) učenostjo postavljajo temelje za "novo", (?) boljše življenje, bi označil za naduteže.