Dobro leto nazaj se je pojavila novica (ki ji številni niso verjeli), da naj bi v Kaliforniji našli bakterijo, ki namesto fosforja uporablja arzen celo za gradnjo makromolekul, tudi prenašalk genetskih informacij. Ali bakterija GFAJ-1 res zmore nekaj tako nenavadnega in bi zato lahko kazala na možnost življenja v vesolju tudi v odsotnosti fosforja? V članku, ki so ga raziskovalci ameriške vesoljske agencije (NASA) objavili v reviji Science, so trdili, da zmore.
Kot sem takrat napovedal, je zgodba naravnost klicala po natančnejši biokemijski analizi. Med najglasnejšimi kritiki prvih poskusov, ki so vodili do objave novice o nenavadni bakteriji, je bila Rosie Redfield z Univerze Britanske Kolumbije (UBK) v Kanadi. Odločila se je, da bo preverila vsebnost arzena v bakterijah in s tem potrdila ali ovrgla objavljene rezultate. Glede na to, da je bil članek v reviji Science sprejet v objavo po temeljiti recenziji, se je ob dvomu v veljavnost objavljenih rezultatov pojavil tudi dvom v realno težo recenzij in v recenzijski postopek v celoti. Čeprav je revija, ki je objavila članek, sprejemala komentarje in jih sproti objavljala na spletu, to lahko le delno odtehta morebitno slabo recenzijsko delo.
Posledica nezaupanja v recenzijski postopek je bila, da je Rosie Redfield svoje raziskave objavljala na blogu (večina rezultatov je od pred 20.1.2012). Čeprav so bili poskusi resno zastavljeni in so pri njih sodelovali raziskovalci z UBK in drugih univerz, delo ni potekalo zelo intenzivno. Vseeno pa je zaključek raziskave dokaj jasen: arzena v DNA bakterije GFAJ-1 praktično ni. Gojenje je potekalo v pogojih, ki so bili kolikor se da podobni tistim v Nasinih poskusih. Analiza vsebnosti arzena pa je bila drugačna, saj so DNA očistili z ultracentrifugiranjem in nato preverili, ali je arzen vezan na DNA - in ni bil. Po tem, ko je strokovna javnost že bila seznanjena s ključnimi rezultati, so se na UBK odločili poslati članek v objavo v revijo Science, hkrati pa je delovna verzija objavljena na javnem strežniku arXiv.com in je na voljo za nadaljnje komentarje (preko bloga od 1.2.2012).
O kontrolnih poskusih in dvomih v pravilnost objave v reviji Science je z veseljem pisala konkurenčna znanstvena revija Nature, ki je sproti obveščala o napredku poskusov. Avtorji prvotne objave (bilo jih je 11) so se zavili v molk, edino prva avtorica se je večkrat oglasila. V glavnem pa je izgovor, da je nemogoče komentirati delne rezultate, ki niso objavljeni v znanstveni reviji in niso šli skozi recenzijski postopek...
Ni komentarjev:
Objavite komentar