Po (zasluženem) dopustu sem spet tu in vidim, da se je medtem marsikaj dogajalo... Andrej mi je poslal povezavo do novice, da naj bi v New Yorku posadili milijon kloniranih dreves. Kloniranih dreves? Ali sem prav prebral?
Razen Financ (21.1.2008) je novico po agenciji STA povzel tudi Mag, kjer piše podobno: zgornje veje izbranih 25 dreves bodo poslali v znanstvene laboratorije, kjer naj bi iz njih razvili genetsko identične potomce.
Ampak... če se spomnim na otroštvo, je moja stara mama uspela 'razviti genetsko identične potomce' krompirja kar tako, brez pomoči znanstvenih laboratorijev, s tem, da je kaljene gomolje razrezala in zakopala v zemljo. Je torej pri drevesih drugače? Po mojem ne. Če želite vzgojiti 'klone' trte, lahko po obrezovanju veje potaknete v zemljo in gotovo boste uspeli vzgojiti 'klone' iz vsaj polovice potaknjencev. Podobno bi pravzaprav uspelo z mnogimi lesnimi rastlinami in prav malo verjetno je, da bi si Njujorčani izbrali 25 ravno takih dreves, ki jih ni mogoče potakniti in vzgojiti mladih dreves - klonov.
Drevesa bodo genetsko enaka, vendar bodo različnih oblik, piše v novici. Ali ne bi potemtakem zadoščalo, če bi posadili milijon katerih koli dreves, ne ravno kloniranih? 'Kloniran' ima torej v očeh mestnih oblasti zgolj nek magičen pomen ali vsaj prizvok in - konec koncev - zakaj pa ne. Upam, da bo kakšen znanstveni laboratorij s tem, da bo na vrtu vzgajal potaknjence, vsaj kaj zaslužil, meščani in obiskovalci pa bodo čez kakšnih trideset, petdeset let uživali v senci klonov.
Poglejmo še, kaj piše o kloniranih drevesih v ameriških virih. Tam so seveda precej bolj natančni in povedo, da bo kloniranje potekalo sicer na malo bolj zapleten drevesničarski način, vsekakor pa ne bo šlo za kakšno posebno molekularno znanstveno delo. Kot piše v novici njujorškega Oddelka za parke in rekreacijo, so 10. januarja letos porezali nekaj vršnih vej prvega izbranega drevesa, več kot sto let stare bukve, ki raste v Centralnem parku. Vseh milijon dreves tudi ne bo kloniranih. Prvo od milijona dreves so posadili 9. oktobra lani v Bronxu, šlo pa je za karolinško halezijo. Kot po agenciji AP povzema LiveScience (11. januarja), naj bi kloniranje izvedli tako, da bodo odrezane veje v Schichtelovi vrtnariji v Oregonu postavili na korenine istovrstnih dreves. Ko bodo začele veje odganjati, jih bodo ponovno ločili od korenin in vzgojili mlado drevo. Ko bo zraslo do višine okrog pol metra, ga bodo posadili na izbrano lokacijo v New Yorku. Iz vsakega od 25 izbranih starih dreves bodo vzgojili po 10 klonov, tako da bo od milijona dreves klonov v resnici samo 250.
Pri kloniranju rastlin torej ne gre (nujno) za zapletene postopke. In naučili smo se, da vsega, kar napišejo (slovenski) časopisi, ne gre verjeti kar tako.
2 komentarja:
Sliši se krasno romantično, razmnožili bodo zgodovinsko pomembne njujorške "očake" in malce zaigrali na ameriške domoljubne strune. Tudi mariborsko najstarejšo trto so že ničkolikokrat klonirali in potaknjence razposlali po vsem svetu.
Ampak a ne bi bilo še lepše, če bi ohranili nekoliko biodiverzitete? Če se že hočejo iti neko simboliko, bi gotovo kje v Centralnem parku našli še kakšno postavno halezijo in bi ju v istih laboratorijih gotovo lahko tudi spolno razmnožili, sicer z več napora, kot ga je potrebnega za vzgojo potaknjencev.
Če bi bil zloben, bi pripomnil, da bi pa to že lahko bilo sporno, ker bi preveč namigovalo na seks.
Objavite komentar