Na moj članek o GS koruzi, ki je izšel 10. aprila v Razgledih.net, se je v treh dneh nabralo kar 48 komentarjev. Nekateri so bili izrazito politični, vsaj polovica pa se vseeno ukvarja z (ne)varnostjo GS hrane in genske tehnologije nasploh. Nekaj odzivov sem dobil tudi po e-pošti in vsaj nekatere bom poskušal komentirati na tem blogu v naslednjem tednu.
Čeprav bloga nisem začel pisati z namenom, da bi zagovarjal gensko spreminjanje rastlin, je v zadnjih treh tednih to edina tema, ki se je lotevam, to pa preprosto zato, ker imam občutek, da so informacije o GS hrani izrazito enostranske in da preverljivih podatkov nihče ne predstavlja. Kljub temu pa se je oblikovalo javno mnenje, ki temelji na kvazipodatkih in ga pomagajo lansirati ljudje brez poznavanja in občutka za to, kaj gensko spreminjanje v resnici pomeni, kako poteka v naravi in kako v laboratoriju.
Hvala vsem komentatorjem, ki so/ste se postavili na stran znanosti in argumentov.
2 komentarja:
Pridružujem se vaši presoji o zares dobrem prispevku, ki ga je mag. Nikolaj Pečenko objavil v Mladini. In ne glede na nekatere poglede, ki jih pač ne deliva, sem vesel, da se je N. P. vključil in s komentarji obogatil tudi vaš zapis v Razgledi.net.
Običajno je težava, da ukrep, s katerim skušamo po racionalnem premisleku reševati nek problem, pri nezaupljivcu sproži nasproten učinek, da nam pripiše popolnoma drug, skrit namen. Nekak zametek teorije zarot. Zato se zavzemam, da bi se obvladovanja predsodkov ne lotevali enostransko, zgolj skozi tako proslavljeno »delo z javnostmi«, ampak bi pri načrtovanju strategij morali sodelovati psihologi in sociologi. Seveda bodo nasprotniki tudi ob tem predlogu zavili oči, češ, želijo nas »manipulirati«. Kakorkoli že pa je pristop, ki sta se ga v konkretnem primeru lotila vidva s kolegom Pečenkom hvalevreden; deloval bo sicer precej počasneje, vendarle brez učinka ne bo ostal. Težko presojam, ali je v tem trenutku dobro, da se je v razpravo vključila politika, ker vemo, da so njihovi interesi motivirani z drugačnimi cilji, kot jih sledi znanost; žal pa znanost brez politik(e) tudi ne more.
Sam se v vsej zgodbi počutim rahlo shizofreno. Zaradi dolgoletnega znanstva z Arpadom Pusztaijem, s katerimi nas je večja skupina v zgodnjih devetdesetih letih imela tudi zanimiv COST projekt, sem kot družinski prijatelj sodoživljal tudi vso tragiko njegovega konflikta z »establišmentom« pred desetimi leti in sem v nekaterih presojah trenutnega dogajanja pri nas zaradi teh izkušenj pristranski, upam si reči, na nek način »kontaminiran«. Kljub temu pa ne bom nikoli prenehal zagovarjati nekaterih pridobitev človeštva, kot je svoboda govora, graditev racionalnosti iz skepse in neokrnjeno pravico do znanja.
Moram pa reči, da sta mi med komentarji na vaš zapis največjo radovednost in željo po razpravi zbudila današnja prispevka »naivneža« in »MojstraM«.
Kot biolog in ekonomist hkrati poznam obe plati medalje. Komentiral bi kar naslov bloga oz. njegovo razlago:
"Nove biologije-
Biologija je za večino tista stara dobra biologija. A biologija ni ena, biologij je več. Nove biologije imajo različna imena: sintezna biologija, biologija izvornih celic, biologija sistemov... Nič več tista stara biologija. Čas gre naprej."
Biologija je veda o življenu, ki se v zelo sorazmerno kratki zgodovini človekovega obstoja ni prav nič spremenilo.
Tiste, ki menijo, da s svojo (večinoma zelo ozko usmerjeno) učenostjo postavljajo temelje za "novo", (?) boljše življenje, bi označil za naduteže.
Objavite komentar