Kdo bi moral ustaviti GS rastline v Sloveniji?

Predlagatelji zakona o začasni prepovedi sproščanja GS rastlin so 31. marca pisali predsedniku vlade, naj zastavi svoj vpliv, da bi slovenska politika sprejela odgovorno odločitev glede uporabe in gojenja GS koruze. S tem bi zavarovali nacionalne interese in zanamcem omogočili 'izpolnjeno in zdravo življenje'. Konkretno predlagajo, da zagotovi sprejetje varnostnega pridržka za koruzo MON810.

Varnostni pridržek je v evropski zakonodaji ukrep, s katerim lahko države začasno prepovejo gojenje ali prodajo GSO (ali iz njih pripravljenih izdelkov), če bi se pojavila nova spoznanja o morebitni nevarnosti teh GSO. V Zakonu o ravnanju z GSO piše (5. točka 35. člena za poskusna polja in 51.a člen za dajanje na trg), da je pristojen za sprejem takega ukrepa minister, ki pokriva okoljsko področje. Minister Podobnik pa tega ukrepa kljub pozivu verjetno ni sprejel, ker bi moral ukrep opravičiti z novimi podatki, ki pomebno vplivajo na raven tveganja. Očitno razlogi, ki jih navajajo predlagatelji, po njegovem mnenju niso dovolj močni, da bi samostojno prepovedal sejanje GS koruze, odporne proti koruzni vešči. Po prejemu pobude je zato ministrstvo predalo gradivo v presojo Znanstvenemu odboru za namerno sproščanje GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg. Na osnovi mnenja tega odbora, ki bo presodil, ali so podatki res novi in res pomembno vplivajo na presojo tveganja, se bo verjetno minister odločil glede uvedbe varnostnega pridržka v Sloveniji.

Kot odziv na izrečen varnostni pridržek v Sloveniji, bi stekel postopek na ravni EU. Evropska komisija bi prosila za mnenje Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), ki bi preučila, ali gre res za pomembne novosti, ki predstavljajo dokaze o povečanem tveganju za okolje, živali in ljudi. Podoben je bil primer avstrijske zvezne dežele Gornje Avstrije, ki je leta 2002 želela sprejeti zakon o uvedbi območja brez GSO na svojem ozemlju. Republika Avstrija je o tem marca 2003 obvestila Evropsko komisijo, ki je zadevo poslala v preučitev agenciji EFSA. Ta je je julija istega leta sprejela mnenje, da podatki, ki so bili osnova za sprejem zakona, ne predstavljajo novosti, ki bi vplivale na presojo tveganja, da v podatkih ni ničesar, kar bi kazalo na nevarnost GSO za ljudi ali okolje in da Gornja Avstrija nima takih ekosistemov, ki bi zahtevali pripravo posebne ocene tveganja. Zato je Evropska komisija septembra 2003 sprejela odločbo o neustreznosti zakona, nanj pa se je Republika Avstrija pritožila, vendar je oktobra leta 2005 pritožbo Evropsko sodišče zavrglo.

Predlagatelji uvedbe varnostnega zadržka omenjajo več drugih držav članic EU, ki so prav tako izrekle varnostni zadržek. Na primer Madžarska je januarja 2005 z varnostnim pridržkom prepovedala gojenje in uporabo koruze MON810 - točno za to se zavzemajo tudi predlagalci v Sloveniji. EFSA se je opredelila do razlogov za uvedbo pridržka in ugotovila, da ni na voljo nobenih novih podatkov, ki bi vplivali na oceno tveganja.

Marca 2006 je varnostni pridržek uveljavljala Grčija. EFSA je preučila tudi njihove podatke in novembra ugotovila, da koruza MON810 kljub predloženim novim podatkom ne predstavlja nevarnosti za človeka, živali ali okolje.

Ali so se torej v zadnjem letu in pol pojavili novi znanstveno dokazani podatki o nevarnosti koruze z vstavljenim genom za toksin iz talne bakterije? Osebno dvomim, predvsem po tem, ko sem prebral argumente, s katerimi francoska podružnica podjetja Monsanto (januarja 2008) zavrača trditve o nesprejemljivosti gojenja koruze MON810.

Marsikatera trditev iz uvoda pisma predsedniku vlade nima nobene zveze s koruzo MON 810, ki je edini tip GS rastline z dovoljenjem za gojenje v Evropski skupnosti: omenjanje nevarnosti razvoja superplevelov je neutemeljeno, raba pesticidov bi se kvečjemu zmanjšala, zmanjšanje biotske raznovrstnosti pa tudi ni posledica gojenja GS koruze v Evropi.