24. sep. 2008

Jesen je tu

Še za odštevanje dni do začetka semestra ni časa... Naenkrat se je nabral kup seminarjev, kolokvijev in izpitov, sestankov, raziskovalnih rezultatov, ki jih je treba obdelati, ... in med vse to je padlo povabilo revije Emzin, da v naslednjih dveh tednih pripravim prispevek na temo 'Čas' in v njem predstavim, kako na čas gledamo naravoslovci. Nekaj ur sem si vzel za premislek, potem pa privolil, saj je tema prav neverjetna - ali se ne pritožujemo ves čas, da nam zmanjkuje časa? Kako v resnici dojemamo čas in zakaj ga dojemamo tako? Otrok čas ne preganja, kasneje pa nam gre čas vedno hitreje, pri čemer vemo, da - vsaj v grobem - čas mineva fizikalno vedno enako hitro. Danes seveda še ne vem, kaj bo na koncu v članku, se pa po svoje že veselim razmisleka in pisanja. Če bo čas.

Druga na videz nepomembna stvar to jesen je pisanje in pošiljanje raziskovalnega članka v objavo. Po mesecih sestavljanja novega vektorja za izražanje genov v bakterijskih celicah smo zbrali dovolj zanesljivih rezultatov, da smo se odločili napisati članek in ga poslati v uredništvo ene od biotehnoloških revij, da ga ocenijo in, upamo, tudi objavijo. To se res ne sliši prav nič razburljivo, vendar je tokrat novo to, da gre za prvi članek z novega področja dela. Doslej sem vse tiste znanstvene objave, pri katerih pripravi sem pomembno sodeloval, imel s področja, ki so ga nekako zasnovali drugi - če rečem poenostavljeno, sem bil vedno zraven pri delu, ki so se ga izmislili drugi. Tokrat pa je drugače, saj sem si jaz izmislil, kaj bomo naredili - in stvar je uspela. Zdaj pa upamo, da bodo recenzenti razumeli, zakaj je naše delo pomembno in ga bodo objavili.

Pri objavljanju gre vedno za zanimiv postopek izbora ustrezne revije. S področja molekularne biologije v svetu izhaja okrog 250 revij, ki so nekatere bolj, druge manj specializirane za ožja področja, razlikujejo pa se tudi po razširjenosti bralcev in po uglednosti, ki se meri z indeksom citiranosti (faktorjem vpliva). Izbrati je treba ravno prav ugledno revijo s širokim krogom bralcev in z ravno pravo specializacijo (v nasprotnem tvegamo, da urednik reče, da članek ne obravnava področja, ki ga pokriva njegova revija in ga po kratkem postopku zavrne). Zdaj nas čaka verjetno okrog dvomesečno čakanje na mnenje uredništva in recenzentov. To, da bi članek brez pripomb objavili, se zgodi zelo redko, zato smo po navadi avtorji veseli že, če dobimo sporočilo, da bodo članek objavili 'z manjšimi popravki' - kar pomeni, da je treba morda kaj dodatno razložiti, utemeljiti ali komentirati kakšne spregledane rezultate drugih avtorjev. Upajmo, da bo tokrat ostalo pri tem, čeprav se neredko zgodi, da recenzenti zahtevajo dodatne eksperimente, kar pa včasih lahko traja več mesecev, zato v takem primeru avtorji včasih članek raje pošljejo v drugo, manj zahtevno revijo. No, bomo videli, kako bo pri nas. Recimo, da bomo imeli srečo.

1 komentar:

Franc pravi ...

"Hals- und Beinbruch" pravijo Nemci ali po naše: želim veliko sreče!