17. nov. 2008

Uspešneje proti raku

Kolega Jerala je danes postal osebnost preteklega tedna na Valu 202, za kar so ga izbrali poslušalci - to je neklasično in zanimivo dober signal, da mogoče znanost le ni tako v senci in da se dovolj veliki raziskovalni uspehi vendarle prebijejo v kuhinje in dnevne sobe poslušalcev radia. Če bi ekipa študentov, ki jo je vodil, zmagala na istem tekmovanju s projektom preurejanja signalnih vezij pri bakterijah, bi se znalo zgoditi, da bi bil danes osebnost tedna kdo drug. Tako pa je bilo ob poročanju o uspehu slovenske ekipe jasno slišati to, kar ni šlo niti mimo sodnikov na tekmovanju: cepivo proti raku (samo kdor je natančno poslušal, je slišal 'cepivo proti bakterijam, ki lahko povzročajo raka'). Rak je še vedno zastrašujoča bolezen, čeprav je vedno bolj premagljiva.

Reuters je v petek poročal o britanski raziskavi (objavljeni v prestižni reviji Nature Reviews in Drug Discovery), ki je ugotovila, da je razvoj zdravil proti različnim oblikam raka vse bolj uspešen. Prejšnja analiza iz leta 2004 je ugotovila, da samo 5 % od zdravil, ki dosežejo 1. fazo kliničnih testov, doseže prodajne police. Letošnja analiza pa kaže, da je takih zdravil bistveno več. Od 974 potencialnih zdravil, ki so jih začeli preizkušati na prostovoljcih od leta 1995, jih je v proizvodnjo prišlo 18 %. Razlog za tak porast učinkovitosti razvoja zdravil proti raku naj bi bil bolj usmerjeno iskanje učinkovin. Prva zdravila so bila splošno citotoksična, le da so bolj prizadela celice, ki se bolj intenzivno delijo (take so tumorske celice). Današnja generacija zdravil pa predstavlja učinkovine, ki so usmerjene na točno določene molekulske tarče ali procese, ki vodijo v nekontrolirano delitev celic.

Ko smo ravno govorili o cepivu... RTV SLO na svojem portalu piše, da naj bi Avstralci začeli razvijati cepivo proti kožnemu raku. O tarči, proti kateri naj bi bilo usmerjeno cepivo, pa ne piše nič. Zanimivo je morda predvsem to, da računajo, naj bi bilo cepivo na voljo v desetih letih "če bo vse potekalo po načrtih". To je morda tudi del odgovora na vprašanje, kdaj bo na voljo cepivo proti bakteriji, ki povzroča želodčne razjede... čeprav bi lahko šlo tudi hitreje. Glede na skopost sporočila v slovenščini, je smiselno, da pogledamo, kaj so v resnici sporočili Avstralci. Sydney Morning Herald, je na primer o tem včeraj zapisal, da gre za cepivo proti posebni obliki kožnega raka, ki nastane zaradi okužbe ploščatih kožnih celic z virusom papiloma! To pa je virus, proti kateremu je dr. Ian Frazer že razvil cepivo - cepivo proti raku materničnega vratu, ki še vedno razvnema (politične in zdravstvene) razprave tudi v Sloveniji. Klinični preizkusi cepiva proti kožnemu raku naj bi se začeli že naslednje leto, razvoj cepiva za široko uporabo pa naj bi trajal pet do deset let. Cepivo bo povsem neučinkovito proti melanomu - kožnemu raku, ki je še vedno izredno nevaren in najpogosteje neozdravljiv, saj predstavlja 75 % smrtnih primerov kožnega raka.

In ko smo ravno govorili o včerajšnjih novicah o raku: kot je Reuters zapisal danes, bo morda mogoče tumorje diagnosticirati hitreje in bolj preprosto z analizo krvi. Tumorske celice namreč tako kot več tipov sesalskih celic izločajo eksosome - z membrano obdane fragmente citoplazme. Odkritje eksosomov ni prav staro poglavje v celični biologiji. S premerom 50-90 nm lahko ti vezikli prenašajo proteine, pa tudi informacijsko RNA in ravno z analizo mRNA so ameriški raziskovalci na primeru možganskega tumorja preizkusili nov diagnostični pristop. mRNA nosi zapise za različne proteine, med drugim tudi za tiste, ki so značilni za tumorske celice in so posledica genetskih sprememb. Eksosomi pa ne samo da prenašajo dele celic po krvi, pač pa lahko celo vstopajo v druge celice. Tako lahko tumorski eksosomi vstopijo v druge tumorske ali v zdrave celice in vanje vnesejo tumorske beljakovine in mRNA. Raziskovalci pa razmišljajo, da bi lahko eksosome izkoristili tudi za zdravljenje, saj bi lahko vanje zapakirali zdravilo in tumorske celice bi ga vsrkale. Članek z opisom raziskave bo objavljen v reviji Nature Cell Biology.

5 komentarjev:

al pravi ...

Celotni ekipi študentov in mentorjev iskrene čestitke, profesorju Jerali pa še posebej, ker mu že več let zapored uspe najti prave teme za raziskave in zna motivirati mlade tako, da poleg rednih študijskih obveznosti v pičlem času 4 mesecev (ko nas je večina drugih na počitnicah) naredijo dovolj, da prepričajo z rezultati svojega velikega vloženega znanja in dela. Dosežek je vsaj tako velik in pomemben za Slovenijo kot kak viden uspeh na mednarodnih športnih tekmovanjih, naprimer na olimpijadi. Študentje se bodo v naslednjih dneh vrnili iz Amerike. Nedvomno si zaslužijo sprejem, podoben tistim, ki so jih bili deležni športniki. Ali ga kdo pripravlja? Če ga, kdaj in kje bo? Kaj lahko prispevamo, da se to zgodi?

Roman pravi ...

Podatke o vračanju ekipe si lahko preberete na blogu prof. Nekrepa: http://mikrobiolog.blogspot.com/. Sicer je malce pozno ampak na tisti strani lahko pomagam kaj organizirati.

Roman pravi ...

Avtor bloga, doc.Dolinar, sicer skrbno zavito v celofan, poskuša zmanjševati naš uspeh na tekmovanju iGEM, češ da uporabljamo raka za zbujanje pozornosti javnosti in da je bilo to pomembno za odločitev sodnikov. Citiram:

“Če bi ekipa študentov, ki jo je vodil, zmagala na istem tekmovanju s projektom preurejanja signalnih vezij pri bakterijah, bi se znalo zgoditi, da bi bil danes osebnost tedna kdo drug. Tako pa je bilo ob poročanju o uspehu slovenske ekipe jasno slišati to, kar ni šlo niti mimo sodnikov na tekmovanju: cepivo proti raku (samo kdor je natančno poslušal, je slišal 'cepivo proti bakterijam, ki lahko povzročajo raka').”

Naše sporočilo za javnost, v katerem je vse jasno napisano in smo ga poslali medijem si lahko preberete na spletni strani KI http://www.ki.si/dosezki/novica/slovenski-sintezni-biologi-ponovno-premagali-ekipe-najboljsih-svetovnih-univerz/. Sodniški zbor, ki nam je prisodil prvo mesto je bil zelo kompetenten, s profesorji najuglednejših svetovnih univerz (tudi naših konkurentov), biotehnoloških in farmacevtskih podjetij, uredniki znanstvenih revij (Nature Chemical Biology), tako da jih je deplasirano podcenjevati, da so padli na vtis o raku. Zelo pohvalna mnenja o našem projektu in vzrok za naš uspeh si lahko s strani sodnikov in drugih opazovalcev preberete na številnih spletnih straneh in blogih v angleščini, npr.
http://synthesis.typepad.com/synthesis/2008/11/igem-2008.html, http://bostonist.com/tags/igem, ...The Scientist, Discovery Channel, National Geographic...).

Ne vem, kako da Dolinar ni komentiral svojega nastopa o našem projektu na 24ur. Samo »kdor je natančno poslušal« je opazil, da je bil doc. Dolinar predstavljen samo kot mentor lanske ekipe, zato so številni gledalci in celo kolegi mislili, da je sodeloval v našem projektu. Če bi doc. Dolinar v prejšnjih dveh letih prispeval kaj omembe vrednega k projektu bi ga tudi letos povabili k sodelovanju. Mentorstvo pri takšnem projektu zahteva velik angažma, zato sem zanj zelo hvaležen Simonu Horvatu, Mojci Benčina, Karolini Ivičak, Nini Pirher in Moniki Ciglič.

Tudi intervencija, naslovljena na direktorja KI, da je vse kar smo naredili samo dobra ideja in lepa prezentacija medtem ko pa da so patenti popolnoma druga zadeva, govori sama zase. V našem projektu gre za resno znanstveno delo, sicer še v začetni fazi, za katerega smo že prijavili dve obsežni patentni prijavi in vsekakor bomo to delo nadaljevali z namenom, da ga privedemo do realne aplikacije.
Glede na zgoraj omenjene odmeve se zato ne morem znebiti vtisa, da spet prihaja na dan podalpska folklora (kot je odlično zadel bistvo nekdo na spletu) :

“naredite še cepivo proti nevoščljivosti! bo šlo dobro v promet!”

Roman Jerala

Marko Dolinar pravi ...

Ko preberem kaj takega, pa res pomislim, da bi bilo najbolj pametno nehati pisati blog, ker očitno vsak, ki ga omenim, najprej išče med vrsticami, kaj sem 'v resnici' mislil, ko sem nekaj napisal. Tako tudi tokrat. Kolega prof. Jerala trdi, da sem poskušal zmanjševati uspeh slovenske ekipe, ker da sem namigoval da je uporabljala raka za zbujanje pozornosti javnosti in da je bilo to pomembno za odločitev sodnikov.

To seveda ne drži. Nasprotno, kolega Jeralo sem vse doslej cenil, ker je znal najti relevantne teme, ki so vedno zbudile pozornost javnosti in sodnikov na tekmovanju. Cilj sintezne biologije je uporabljati genetsko načrtovanje stroje za reševanje problemov realnega sveta in točno to so ljubljanske ekipe doslej vedno počele. Sodniki po mojem ne ocenjujejo samo, koliko je bilo vloženega dela v projekt, pač pa med drugim tudi relevantnost teme. Ta se je pri slovenski ekipi stopnjevala od sepse preko HIV-a do želodčnih razjed / raka.

V zadnjem prispevku sem z uvodnim odstavkom hotel omeniti pomembno (čeprav na videz postransko) novico, da je bil prof. Jerala izbran za osebnost tedna, nadaljevati pa z osrednjo temo tokratnega bloga - nekaterimi novicami, povezanimi z diagnostiko in zdravljenjem raka.

Še vedno mislim, da sem to izpeljal povsem korektno. Ker pa sem očitno s tem sprožil cel plaz drugih trditev, ne bi želel, da gredo mimo brez komentarja, ker so pretežno neosnovane.

Glede mojega nastopa v oddaji 24 ur prejšnji ponedeljek je treba povedati, da je novinarka poiskala mene, ne jaz nje in nastopil sem samo kot to, kar sem, Marko Dolinar, res pa tudi mentor lanske ekipe (to je bilo menda korektno povedano in ta podatek je izpostavila ona, ne jaz). Ker je novinarka prišla, da bi povedal, koliko časa traja razvoj zdravil/cepiv, sem si podatke o tem prebral iz več virov in sem ji jih tudi posredoval. Kar sem govoril v oddaji pa je bilo zmontirano v en stavek iz okrog ene minute pogovora, ki so ga posneli v našem laboratoriju. Novinarki sem povedal, da nisem sodeloval pri letošnji ekipi in sem ji priskrbel telefonsko številko prof. Jerale, tako da je lahko dobila vse podatke iz prve roke. Vseeno pa se je odločila, da posname še pogovor z mano.

Kar se tiče mojega sodelovanja pri delu lanske in predlanske ekipe, je res, da je bilo v primerjavi z vložkom prof. Jerale in njegove ekipe zanemarljivo, kar sem tudi vedno povedal, kadar je o tem nanesla beseda. O tem, kaj lahko doprinesem v ekipo, si je moral biti prof. Jerala na jasnem že od vsega začetka. In povsem ga razumem, da me letos ni povabil v ekipo, saj je našel kolege, ki so po metodah, ki jih obvladujejo in temi raziskovanja bližje temu, kar je bila tema letošnje naloge. Enako bi na njegovem mestu prav verjetno ravnal tudi sam.

Z 'intervencijo direktorju KI' pa nimam nič in ne vem, zakaj jo kolega Jerala omenja na tem mestu.

Osebno se nimam za nevoščljivega človeka in mentorjem in študentom, ki so dosegli letošnji uspeh, tega nisem nikoli oporekal.

Mislim, da bi rabili ne samo cepivo proti nevoščljivosti, pač pa tudi cepivo proti preobčutljivosti.

Genelitik pravi ...

Zanimiva "znanstvena" debata...

Mislim, da taki komentarji pod blogom niso povod za prenehanje pisanja bloga, temveč ravno nasprotno.

Ljudje lahko po eni strani jasno vidijo kako šibka je vez med raziskovalci v Sloveniji, po drugi strani pa malo kritične debate o določenih dogodkih ne škodi.

Kar se tiče tekmovanja iGEM imam sam bolj mešane občutke. Po eni strani se mi zdijo tej slovenski dosežki v treh letih velik uspeh, po drugi strani pa so poročanja s strani medijev precej zavajujoča.

Mislim, da ni lahko premagati na tekmovanju vso tisto konkurenco in da je za tak uspeh potrebno veliko truda.

Ko pa mediji objavljajo naslove kot npr. Slovenci odkrili zdravilo proti raku, proti virusu HIV itd. in v tekstu pod naslovom zgolj omenijo katere ugledne univerze so premagali, se mi zdi nepošteno do laičnih bralcev.

No, vseeno pa upam, da bo iz teh projektov na koncu vsaj eden, ali pa morda dva produkta, ki bodo dejansko imela neko uporabno vrednost.

Bo pa za uresničitev tega, vsekakor potrebno malo ojačati vezi med znanstveniki. Ko berem zaradi kakšnih malenkosti prihaja do sporov, mi gre že na smeh.