1. nov. 2008

Osebna genomika, drugič

Na prejšnjo objavo sem dobil par besnih odgovorov, zato vseeno nekaj komentarjev.

Prvič, priznati moram dve napaki: Prvič, cena najema za kvadratni meter pisarne v Dublinu ni 5 EUR na mesec, pač pa 50 EUR (krivo je računanje na pamet: ~15.000 EUR za ~30 kv. metrov za ~10 mesecev). Drugič, ne drži, da so povsem primerljive analize v ZDA bile na voljo že pred dvema letoma. Projekt "Personal genome project" je George Church sicer predstavil pred tremi leti, genetski test spola pri zarodku je bil komercialno na voljo pred dvema letoma in pol, a ni šlo za analizo SNP-jev, prvi komercialni servis tega tipa analiz pa so zagnali jeseni leta 2007, torej lani.

Ne vem, ali morda iz tega, kar sem napisal, ni bilo dovolj jasno, zato tukaj izjavljam povsem direktno: nič nimam proti, da se je kdo v Sloveniji lotil servisa za genomsko analizo posameznikov - čas za osebno genomiko prihaja in biti prvi gotovo pomeni določeno prednost. Nič nimam proti nekdanjim študentom, ki si poiščejo zaslužek na tekmovalnem področju visokih tehnologij. Celo premalo jih je, mislim. Število majhnih in srednjih biotehnoloških podjetij v razvitih deželah zahodne Evrope je na število prebivalcev bistveno večje kot v Sloveniji in vsako tako podjetje je potencialni zaposlovalec naših diplomantov, če nič drugega. Edino, kar me je motilo je, da so za obetavno inovacijo na Slovenskem forumu inovacij razglasili nekaj, kar v osnovi ni slovensko. Prvič, servisi na področju osebne genomike v ZDA že obstajajo - junija je bilo na primer samo v Kaliforniji 13 podjetij, ki so ponujala genomske analize za trg. Drugič, analiz ne bodo izvajali v Sloveniji (vsaj utemeljeno predvidevam).

Ne misim, da je osebna (ali poosebljena) genomika nekaj nepotrebnega in nesmiselnega. Nasprotno: mislim, da bo v dveh do petih letih zbranih že dovolj podatkov, da bodo z večjo zanesljivostjo kot trenutno kazali na več povezav med genomom in lastnostmi posameznika kot trenutno. Razen tega bo treba bolj realistično kot trenutno razložiti, kar je s tovrstnimi analizami res mogoče trditi in katerih odgovorov ni mogoče dati. To sem osvetlil s primerom iskanja izvora prednikov - v slovenskem prostoru je na videz pomemben podatek, ali je bil prapraded iz Šaleške doline ali iz Solčave in praprababica iz Vinice ali s Kočevskega - teh odgovorov pa genomske analize ne morejo dati ne danes, ne čez pet let.

Osebna genomika ima svetlo prihodnost in kot tehnologija lahko pripomore k bolj učinkovitemu zdravljenju in preprečevanju razvoja nekaterih bolezni. Prav tako je lahko dobra tržna niša, saj je vsak prebivalec tega planeta potencialni pacient. O pomenu osebne genomike govori tudi podatek, da je 30. oktobra ugledna ameriška revija Time na seznamu 50 najboljših inovacij leta 2008 najvišje uvrstila ravno osebno genomiko - čeprav pod naslovom Komercialno DNA-testiranje. Nekateri strokovnjaki so sicer že izrazili dvom o tem, da je takšno priznanje utemeljeno - če nič drugega, tehnologija ni nova, pravijo, rezultati pa so morda nezanesljivi.

Ponavljam: čestitam za korajžo, za ostalo pa je še čas.
In - ne, nič nimam proti kravati in obleki. Pač sodi v poslovni svet in za slovesne priložnosti. Se pa res bolje počutim v majici (a to ni pomemben podatek).

1 komentar:

NutriCorp pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.