Čeprav se je prva panika glede novega seva virusa gripe že polegla in vse kaže, da smrtnost med obolelimi ni nič večja kot pri večini gripoznih obolenj, pa je zaradi svoje nenavadne kombinacije lastnosti in kljub vsemu dokaj hitrega širjenja bolezni pritegnila pozornost strokovnjakov.
Pri ugledni medicinski reviji Lancet so se zato odločili, da tej novi obliki gripe posvetijo poseben portal, ki vključuje tudi vrsto zdaj prosto dostopnih člankov s področja raziskav virusov influence. Če si boste vzeli nekaj časa, boste ugotovili, da širitev virusa s prašiča na človeka ni nekaj nenavadnega in da tudi prašiči lahko zbolijo zaradi okužbe s človeškimi oblikami virusa.
Pri celotni zgodbi je zanimiv in malo nenavaden tudi tisti del, v katerem razvijajo vsa mogoča imena za novi virus gripe podtipa H1N1. Če virus imenujemo 'novi', je to seveda precej nesmiselno, saj se nove oblike virusa pojavljajo vsako leto. Morda je tokratna oblika res nenavadna zaradi tako različne sestave proteinov v svoji strukturi, vseeno pa ne vem, zakaj nove / (ne samo) prašičje gripe ne bi preprosto imenovali mehiška gripa. Tudi doslej so se epidemije imenovale po državah in krajih, kjer so jih odkrili oziroma kjer so se epidemije začele. Tako poznamo špansko gripo, hongkonško gripo,... pa tudi virusni izolati imajo oznake npr. Teksas, Panama, Singapur, Čile, Peking, Sydney itd.
Mimogrede, saj verjetno veste, kaj oznaki N in H pomenita, pa vendar...
N je oznaka tipa encima nevraminidaze, H pa proteina hemaglutinina - to sta dva od enajstih proteinov, ki sta zapisana v virusni RNA in sta poglavitna proteina virusne ovojnice, zato ju je tudi najlažje zaznati. Hemaglutinin je pomemben za pripenjanje virusa na tarčno celico, nevraminidaza pa odcepi novonastale virusne delce z receptorja, da se ti lahko sprostijo iz okužene celice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar