Ta konec tedna vsega dober kilometer narazen v Cambridgu v ZDA potekata dve pomembni študentski tekmovanji iz sintezne biologije: iGEM na univerzi MIT in BIOMOD na Harvardovi univerzi. O iGEM-u sem že pisal, zato naj tokrat povem nekaj več o tekmovanju iz nanobiotehnologije BIOMOD.
Gre za tekmovanje iz oblikovanja biomolekul, na katerem ekipe dodiplomskih študentov v času od pomladi do jeseni izvajajo projekt na temo samoorganiziranja bioloških makromolekul v kompleksne nanostrojčke, ki bi bili uporabni v tehnologiji ali za raziskave.
Letos je tekmovalo 21 ekip, med njimi tudi slovenska ekipa, ki je projekt pripravila na Kemijskem inštitutu. Ekipo so sestavljali trije študentje (Vid Kočar, študent biokemije, ter študenta biotehnologije Jernej Turnšek in Marko Verce) in trije mentorji (prof. Roman Jerala, dr. Iva Hafner Bratkovič in Rok Gaber).
Na srečanju sodelujočih ekip, ki je potekalo v soboto (5.11.) so podelili tudi več nagrad. Zmagala je ekipa Univerze Aarhus z Danske, drugo mesto je zasedla ekipa iz Tokia, tretje pa gostitelji srečanja, Harvardova univerza. Slovenska ekipa je zasedla 2. mesto za izdelavo wiki predstavitve in 3. mesto za video, za projekt kot celoto pa zlato priznanje (tako kot še 9 drugih ekip).
Zmagali so torej študentje iz Aarhusa, ki so se poimenovali Danski nanoumetniki. Izdelali so oktaedre (dvojne piramide) iz molekul RNA, iz katerih lahko encim izcepi do 5 molekul interferenčne RNA (ki lahko zavre sintezo točno določenih proteinov) ali pa sprosti zdravilo, zapakirano v oktaeder.
Japonska ekipa Univerze v Tokiu in Tokijskega inštituta za tehnologijo je izdelala predhodnika nanorobota, ki ima na mikrometrskem 'trupu' številne izrastke, nekakšne migetalke, ki so v resnici molekule deoksiribocimov, torej katalitično aktivnih molekul DNA. Ta 'robot' je za zdaj sposoben naključnega gibanja, premikanja po črti in zbiranja na osvetljeno točko.
Ekipa s Harvarda, ki je bila tretja, je pripravila nanoškatle iz DNA, v katere je mogoče naložiti nanodelce zlata in jih nato kontrolirano sprostiti iz škatle. Čeprav se sliši enostavno, je v resnici na molekulski ravni precej zapleteno.
Slovenska ekipa si je nadela ime Bionanočarovniki. Pripravili so 'dodatke' za zgubanke iz DNA (DNA-origami): z uvedbo posebnih zaporedij so DNA-konstruktom dodali funkcijo, ki jo določajo DNA-vezavni proteini iz skupine cinkovih prstov. Razen tega so uspeli razviti postopek za nalaganje več plasti zgubank, kar naj bi bilo izhodišče za nanoelektronske komponente.
Tekmovanje bodo predvidoma naslednje leto ponovno izvedli, saj so organizatorji bili zelo zadovoljni z odzivom in letošnjimi projekti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar