V soboto (6. oktobra) je v Guardianu izšla novica, da naj bi raziskovalci z Inštituta Craiga Venterja v naslednjih dneh ali tednih predstavili rezultate, ki pomenijo pomemben korak k razvoju "umetnega življenja" (kot to imenuje Venter). Sintetizirali so namreč umetni kromosom, dolg 580.000 baznih parov, ki vsebuje zapise za 381 genov.
Izraz 'umetni kromosom' je doslej pomenil posebno obliko vektorske DNA, ki je lahko prenašala velike kose evkariontskih genomov in so jih uporabljali predvsem pri določanju genomskih zaporedij. Zdaj pa bo treba pri rabi tega izraza biti previden, saj je tudi kromosom, ki so ga pripravili Venterjevi sodelavci, umeten. Pripravili so ga iz velikega števila krajših kosov. Zaporedja si seveda niso v celoti izmislili, pač pa so ga naredili na osnovi naravnega kromosoma bakterije Mycoplasma genitalium (ta ima zelo majhen genom - vsega 580 kb s 470 geni - ki pa zadošča, da bakterija opravlja vse nujne funkcije za lastno preživetje). Že s predhodnimi analizami, s katerimi so izbijali posamezne gene, so ugotovili, kateri geni so za preživetje nujno potrebni in kateri ne.
Načrtujejo, da bi sintezni kromosom vstavili v celico M. genitalium, ki bi ji prej odstranili lastni genom, s tem pa predvidevajo, da bi dobili nov organizem. Poimenovali so ga že Mycoplasma laboratorium, želijo pa ga patentirati, saj naj bi bil osnova za biotehnološko pridobivanje učinkovin, energetskih virov in drugega.
Seveda je patentiranje življenja sporno, pa naj bo "umetno" ali ne. Treba je upoštevati, da sam sintezni kromosom ne zadošča, da bi nastal organizem, pač pa je potrebno DNA vstaviti v celico, ki že predstavlja biokemijsko okolje, v katerem DNA lahko začne delovati, torej se na njeni osnovi začne sinteza proteinov in nato podvojevanje vstavljenega (umetnega) kromosoma in delitev celice. O dilemah glede patentiranja sem pisal že junija v sestavku Sintija.
1 komentar:
Vceraj sem bila na predavanju Craiga Venterja na Imperial College-u, v katerem je omenil tudi sintezni kromosom in njegov pogled na sintezo umetnega zivljenja (v in izven laboratorijev). Bilo je precej zanimivo. Med drugim ga je publika povprasala tudi o njegovi napovedi o sequencing (imam velike tezave pri iskanju ustreznega slovenskega izraza) posameznikovega genoma za 1000$ v bliznji prihodnosti ter po njegovem mnenju o nedavni Watsonovi izjavi o nizji inteligenci crne rase. Predavanje bo v kratkem objavljeno na http://www3.imperial.ac.uk/aboutimperial/events/onlinelectures.
Objavite komentar