Blogger Franc me je prehitel z novico o (še enem) velikem načrtu Craiga Venterja, namreč da razvije sistem za biološko pretvorbo CO2 v gorivo. Sicer pa sva oba pozna, saj je bilo Venterjevo predavanje, na katerem je omenil to možnost, na sporedu že 28. februarja. Zdi se, da so novico velike svetovne agencije prezrle, na spletu pa so se vrstila poročila, navdušenje in dvomi.
Predavanje, o katerem govorim, je bilo samo eno od mnogih, ki so se zvrstila na eminentni konferenci TED (Technology, Entertainment, Design) v kalifornijskem Montereyu. Drugi dan sicer štiridnevne konference je bilo Venterjevo predavanje, čeprav je bilo na sporedu že dopoldne, osrednja tema za razprave. Nanj me je v ponedeljek opozoril novinar Staš Zgonik, ki je novico o novem načinu pridobivanja goriva bral na GlobalResearch.ca. Žal posnetka predavanja (še) ni na spletu, najti pa je mogoče nekatera dokaj natančna poročila (1). Iz teh tudi povzemam vsebino. Predavanje je bilo zasnovano precej splošno, saj ne gre za znanstveno konferenco, pač pa za predstavitve aktualnih tem z različnih področij in za napovedi o razvojnih trendih.
Osrednja tema predavanja, vsaj tako se zdi, je bila napoved, da bo mogoče s pomočjo sintezne genomike pripraviti organizme, ki bi CO2 pretvarjali v metan, tega pa bi uporabili kot gorivo. Ideja se zdi v osnovi genialna: CO2, ki smo ga s svojimi aktivnostmi v atmosfero sprostili toliko, da to vpliva na klimatske spremembe, bi pretvorili v gorivo, vemo pa, da nam goriv primanjkuje. Seveda izvedba ideje ni tako preprosta in za genialno idejo je kup dvomov in vprašanj.
Venter pravi, da imamo na razpolago arzenal 20 milijonov genov, ki jih je mogoče uporabiti za dobrobit človeštva. Hkrati imamo tehnologijo, ki omogoča prenos genov v druge organizme. Najti bi bilo torej treba gene za encime, ki omogočajo pretvorbo CO2 v snov, ki smo jo sposobni uporabiti kot gorivo. Kar je verjetno pretirana izjava, je pa morda značilna za Venterja, je, da predvideva, da bo tak organizem mogoče razviti v naslednjem letu in pol. Omenil je, da organizmi, ki so sposobni iz CO2 sintetizirati metan, obstajajo, vendar je raven sinteze metana prenizka, da bi bilo mogoče metan proizvajati na ekonomičen način. Tehnologi bi znali izračunati, da je največji problem pri povečevanju proizvodnje izločiti dovolj CO2 iz zraka, tu pa Venter računa na genetiko.
V naravi CO2 pretvarjajo v 'kemično energijo' rastline in za to potrebujejo samo svetlobo in vodo. Težava je, ker je 'kemična energija' shranjena v obliki ogljikovih hidratov, teh pa ne moremo neposredno uporabiti kot gorivo. Seveda pa Venter ni imel v mislih rastlin, pač pa mikroorganizme, ki jih je lažje genetsko spreminjati, predvsem v velikem merilu. Med mikrobi najdemo metanogene arheje, ki sintezirajo metan po različnih biosinteznih poteh. V eni od poti je razen CO2 za sintezo potreben še vodik (H2), nastaneta pa CH4 (metan) in voda. Problem je, da so vsi mikrobi, ki so razvili to biosintezno pot, anaerobni in v prisotnosti zračnega kisika bi lahko pričakovali, da sinteza metana niti ne bi potekala. Po drugi strani pa se bi znal pojaviti tudi problem zagotavljanja vodika, saj je njegova proizvodnja vendarle spet vezana na porabo energije.
Nekateri komentatorji vidijo velik problem uporabe metana kot goriva v tem, da je metan za okolje nevaren plin in bi torej iz enega neželenega plina proizvedli drugega. V resnici to ni resen problem, saj bi pri izgorevanju metana ponovno nastajal CO2, torej glede okolja račun ne bi bil tako pozitiven, kot se zdi na prvi pogled. Res pa je, da pri uporabi klasičnih goriv, pa tudi biogoriv, v ozračje neprestano sproščamo nove in nove količine ogljika, medtem ko bi pri porabljanju biometana nastali CO2 ponovno uporabili za sintezo biometana.
Seveda je bilo veliko pripomb glede etičnosti spreminjanja genetske zasnove celic in vprašanj, ali ni mogoče novih sposobnih tehnologij kot je sintezna biologija izrabiti za teroristične namene. Odgovor je bil, da so na svetu ogromne zaloge strupov, do katerih bi teroristi sorazmerno lahko prišli v primerjavi z delom, ki bi bilo potrebno za razvoj nekega novega biološkega orožja.
Venter pravi, da je biometan gorivo četrte generacije in da bo nujno nadomestil goriva tretje generacije, to so biodizel in bioetanol. V svojem slogu je napovedal, da je cilj ukiniti petrokemično industrijo. Drugo alternativno biogorivo, ki naj bi ga razvijali v laboratoriju Jaya Keaslinga, je oktan, čeprav je možno, da je ta izraz uporabljen kot prispodoba za tekoča goriva in ni v resnici mišljen ogljikovodik (alkan).
Ni komentarjev:
Objavite komentar