2. nov. 2008

Gene Planet, geneEplanet in geni

Mogoče zdajle malo razumem novinarje, ki se borijo za in potem predstavljajo ekskluzivne novice... torej, ekskluzivno, podatki, ki sem jih dobil o tej zmešnjavi glede podjetih, idej, produktov in storitev... iz prve roke.

Nekako tako je, kot je pisalo v komentarju na Nejčevem blogu. GenEplanet d.o.o. je slovensko podjetje, ki so ga ustanovili, da bi uresničili idejo (OK, ideja je izpred dveh let, ko je direktor študiral na Nizozemskem, s predmeta Genomika). To, kar bi mi imenovali komercializacija ideje, se v poslovnem svetu očitno imenuje 'razvoj storitve' - in brez podjetja se ne da pogovarjati z investitorji. GenEplanet ne bo ponudnik storitve osebne genetike. Šlo je samo za razvoj.

Razlog, zakaj je sestava ekipe (irskega) podjetja Gene Planet Ltd. tako skrivnostna, je v tem, da se še niso dogovorili, kdo bo prevzel katero funkcijo, verjetno pa bo to jasno prav kmalu in bo takrat, upamo, tudi objavljeno. V igri za mesta v odborih pa so strokovnjaki iz več držav. Zdaj, ko bo Gene Planet Ltd. začel poslovati, bo genEplanet d.o.o. morda začel razvijati naslednje storitve, sem zvedel.

Na mojo edino resno kritiko, da servis, ki ga oglašujejo, ne more biti slovenska inovacija, sem dobil odgovor, ki je verjetno kar blizu resnice - da ima Slovenija na leto dve do tri prave inovacije in da za dve nima smisla organizirati dogodka v Cankarjevem domu. Baje pa so na podjetje klicali kar sami organizatorji foruma inovacij in najprej so pri podjetju rekli, da ne bodo sodelovali. Organizatorji in ocenjevalci so menda točno vedeli, kakšna je situacija na tem trgu v svetu.

To, kar bo 'prodajal' Gene Planet Ltd., baje temelji na novih algoritmih in za svoje zaključke uporabljajo (tudi nekatera) druga polimorfna mesta v genomu, ki so statistično močnejša od tistih, ki jih uporablja konkurenca. Razen tega naj bi pri rezultatih podali statistično moč posameznega parametra.

Če bi te podatke zapisali na svojih straneh že prej, bi nam bilo prihranjeno nekaj iskanja in ugibanja.

No, srečno - in gremo za nekaj časa na druge teme...

9 komentarjev:

Marjeta Vakar Manfreda Bissue pravi ...

Pred tremi leti me je zagrabila genetična antropologija in do danes sem iz različnih internetnih dnk baz izbrskala več kot 300 slovenskih y-DNK haplotipov in jih primerjala z ostalimi po vsem svetu (YHRD - po krajih in območjih). Kar lahko rečem je to, da niti slučajno ni dolgočasno, da se zadetki koncentrirajo v določenih krajih,ne le v Srednji Evropi. Območje Chemnitza, Berlina, Leibnitza, Bydgoscza, Gdanska nam je genetično blizu.Seveda ne le to, sem pa tu našla zadetke iz različnih genetičnih skupin (R1a, I2a, I1,R1b, J itd). Po skupinah pa: v I2a imamo na 9 lokusih NAJVEČ zadetkov in NAJVEČ RAZLIČNIH haplotipov znotraj skupine v Mostarju (BiH), Novem Sadu (Srbija), Zagrebu (Hrvaška), Brestu (Belorusija), Kievu (Ukrajina), na Madžarskem, v Constanti (Romunija), Makedoniji, Bolgariji, Gdansku (Poljska), Lugansku (Ukrajina),Sarajevu (BiH), Wallachia (Romunija), Kogalniceau (Romunija), Lvivu (Ukrajina), Pinsku (Belorusija), Bydgosczu in Vroclavu (Poljska).

V R1a še nisem pri koncu, vendar kaže na Bydgoscz, Gdansk, Vroclav, Krakov, Varšava (vsi Poljska), Kiev (Ukrajina), Novgorod, Vladivostok, (Rusija), Bratislava (Slovaška, Praga, centralna Bohemia, Šlezija-Moravija, Karlovy Vary (Češka))... Bom dopolnila v kratkem.

V R1b: London(VB), Baski (Španija), severna Portugalska, Pireneji, centralna Portugalska, Freiburg (Nemčija), Sao Paolo (Brazilija), Chemnitz (Nemčija), Irska, Belgija, Chihuahua (Mehika), Birmingham (VB), Rio de Janeiro (Brazilija), Ravena, Lombardija in Brescia (vse Italija), Antiquica (Kolumbija).

V I1: Danska, Muenster (Nemčija), Švedska, Finska, Švica, Stuttgard (Nemčija), vzhodna Norveška,Berlin (Nemčija), Salzburg (Avstrija), centralna Norveška, Chemnitz, Leibnitz, Munchen (Nemčija), Zagreb (Hrvaška), Hamburg (Nemčija), Oberostereich (Avstrija).

V E3b: Albanija, Makedonija, Bolgarija, Makedonija (Grčija),Skopje (Makedonija), Belgorod (Rusija), Rimini (Italija), Zagreb (Hrvaška), Torolska (Avstrija), Bruselj (Belgija), Sicilija (Italija), Bonn (Nemčija), Lombardija (Italija), Valencia (Španija), Muenster (Nemčija).

v J: Belgija, Makedonija, Italija, Mehika, Češka, centralna Bohemija (Češka).

v G: Asturia (Španija), Venezuela, Italija, Španija, Češka, centralna Bohemija (Ćeška), Sao Paolo (Brazilija), Portugalska.

v T: Avstrija, Atlantico (Kolumbija), Buenos Aires (Argentina).

v H: Romi iz vzhodne Slovaške in Bolgarije.

I2b: našla sem 3 različne haplotipe. Dva do zdaj unikatna, enega pa sem 2x našla v Birminghamu (VB), Cape Townu (RSA), Gdansku (Poljska), Chihuahua (Mehika), po enega pa še v Leidenu, Groningenu (Nizozemska), Magdeburgu, Kolnu, Dizeldorfu (se opravičujem zaradi zapisa) Nemčija, v Gotlandiji (Švedska), na Danskem, na severu Norveške, v Bernu (Švica), na Madžarskem, v Vladivostoku (Rusija) in Santa Fe (Argentina).

v L: zaenkrat so 3 slovenski haplotipi unikatni (nisem še naletela nanje drugje).

Tako nekako. Iščem službo. Me hoče kdo zaposlit? Rada bi se tudi izobraževala in še naprej raziskovala na tem področju... Imam sploh šanse v tej naši Sloveniji? A sploh koga briga, kaj lahko ponudim, dam, prispevam? No, pardon. LP Marjeta Manfreda Vakar

Marjeta Vakar Manfreda Bissue pravi ...

To zgoraj sem objavila kot komentar na neki drug prispevek o Gene Planetu.

Ahil40 pravi ...

zdravo,
nisem strokovnjak za te zadeve, zato ne morem poglobljeno ocenjevati strokovnosti te tehnike in resničnosti rezultatov. Me je pa zmotila ena malenkost: na GenePlanetu postavljajo Adama cca. 125.000 let nazaj, na Discoveryu pa so Scientific Adama locirali cca. 62.000 let nazaj. V mojih očeh ima Discovery večjo kredibilnost, ampak, kot rečeno, nisem iz stroke. A mi lahko kak strokovnjak razloži to razliko?

hvala,
lp

Marjeta Vakar Manfreda Bissue pravi ...

Ahil40, živjo.

Hm, ne vem, v kakšnem kontekstu je bil omenjen Adam v prispevku na TV-ju. Morda si boš pomagal s prispevkom na strani:
http://www.vanityfair.com/culture/features/2007/07/genographic200707

Če te bolj pregledno in nazorno zanima, kako je z y-dnk pri Slovencih, pojdi na http://www.veneti.info
v prispevek Poti naših prednikov.
LP Marjeta

Marjeta Vakar Manfreda Bissue pravi ...

Ahil, naslov spletne strani se ni izpisal v celoti. Kjer se konča 2007/07/
se nadaljuje
genographic200707

LP Marjeta

Ahil40 pravi ...

zdravo Marjeta,
hvala za informacije, bom pogledal. Scientific Adam je bil objavljen v kontekstu, da je to nedvomno ugotovljen skupni prednik vseh moških na svetu, saj naj bi imeli vsi moški enako napako/mutacijo na nekem nepomembnem genu (ki ga imajo samo moški). Genetiki naj bi izračunali da je tak skupni prednik živel 62.000 let nazaj. Sklepam, da GenePlanet misli na Adama po istem principu, samo locirajo ga 125.000 let nazaj.

Hvala,
Ahil

Marjeta Vakar Manfreda Bissue pravi ...

Ahil40, hvala tudi tebi za informacije. Dobro je, da spremljamo vse to, slej ko prej bodo z razvojem genetike in večjega vzorca postale te zadeve bolj zanesljive in jasne. Že v letu dni se vidi napredek...
Srečno!

Marko Dolinar pravi ...

Ahil40,

podatek, da smo na nek način vsi moški potomci istega afričana izpred ~60.000 let, je že precej star - pred dobrimi 6 leti je o tej 'genetski odisejadi' izšla celo knjiga, National Geographic pa je posnel film (http://news.nationalgeographic.com/news/2002/12/1212_021213_journeyofman.html).

Genetske analize, ki kažejo nekaj takega, so opravili npr. za več kot 12.000 vzorcev DNA z različnih koncev Azije (leta 2001: http://www.sciencemag.org/cgi/content/full/292/5519/1151), pred tem pa (leta 2000: http://www.nature.com/ng/journal/v26/n3/full/ng1100_358.html) na 53 vzorcih z vseh koncev sveta. Najprej so ugotovili, katere značilne mutacije se pojavljajo na kromosomu Y (ta je v celici vedno en sam in se zato v evoluciji spreminja zelo zelo počasi, saj se brez para ne more rekombinirati), v azijski študiji pa so gledali samo še tri take značilne mutacije, ki so verjetno najpomembnejše.

Iz okostij vemo, da je človek bistveno starejši kot 60.000 let (verjetno je star ~3-krat več), v selitvenih valovih iz Afrike in naprej pa so očitno bili 'uspešnejši pri razmnoževanju' samo potomci ene od skupin ali enega plemena.

Če bi pri GenePlanetu analizirali samo tiste tri mutacije, ki so jih pred >5 leti, bi morali priti do enakih rezultatov kot takrat, očitno pa so spremljali več genetskih posebnosti, zato so lahko prišli do drugačnih rezultatov.

Unknown pravi ...

Marjeta, brez ruscine je domet tvojih raziskav relativeno boren:
http://www.demushkin.com/content/articles/291/2497.html

Iz Dela: Nosimo tako gene prvega človeka z R1a mutacijo nekje med Ukrajino in Indijskim podkontinentom kot skupnega prednika Slovanov in Indo-Arijcev

IN KAJ JE TO 'NEKJE MED'? NEK NEPOZNAN TERITORIJ. PUSCAVA.