Sredi decembra revija Science vsako leto objavi seznam desetih raziskovalnih dosežkov, ki so po mnenju njihovih urednikov najpomembnejši. Lani je bilo na prvem mestu spoznanje o naravi razlik v genomu med posamezniki, letos pa so za najpomembnejše razglasili nove rezultate s področja reprogramiranja celic. O tem sem sicer pisal že pred letom in pol, ko so v reviji Nature izšli trije članki s tega področja - takrat so ugotovili, kako je mogoče diferencirane celice spremeniti v izvorne. V letošnjem letu pa so raziskovalci uspeli reprogramirati eno diferencirano celico na tak način, da se je spremenila v drug tip diferencirane celice - torej brez vmesne stopnje pluripotentne (dediferencirane) celice. Če bo mogoče na osnovi teh rezultatov razviti postopke za spreminjanje lastnosti celic - tu mislim na spremembo tipa celic - potem so odprte številne nove poti za zdravljenje nekaterih težkih bolezni, hkrati pa bodo zamrle razprave o etičnosti dela z embrionalnimi izvornimi celicami. Zanimivo je, da je bilo področje reprogramiranja celic že lani na seznamu desetih najpomembnejših, vednar ne na prvem mestu.
Ostalih devet pomembnih odkritij s seznama je sicer oštevilčenih, a to ne pomeni, da so rangirana po pomembnosti. S področja ved o življenju so se na seznam uvrstila spoznanja o lastnostih 'rakavih genov' (znanstveniki poskušajo za različne tipe rakov ugotoviti, kateri geni vse so okvarjeni v prizadetih celicah, da se začnejo nekontrolirano deliti), o novih lastnostih proteinov (strukture naj ne bi bile fiksirane, pač pa bi protein v raztopini imel več možnih oblik in bi prehajal iz ene v drugo; razen tega kaže, da je za lastnosti celic zelo pomembno ne samo izražžanje posameznih genov, pačč pa tudi koncentracija proteinov v celicah), vpogled v zgodnji embrionalni razvoj (zdaj si lahko v obliki videa prikažemo razvoj zarodka do približno 16.000-celičnega stadija), razumevanje razvoja rjavega maščobnega tkiva (rjavo maščobno tkivo je pomembno za telesno toploto, ugotovili pa so, da nastaja iz istih predniških celic kot mišične celice - za kretnico v razvoju je pomembna aktivacija enega samega gena) in učinkovitejše metode za določanje nukleotidnih zaporedij, podprte z novimi aparaturami (to je omogočilo npr. določitev 70 % genoma volnatega mamuta, določanje zaporedja genoma neandertalca, določitev celotnega nukleotidnega zaporedja genoma prvega bolnika z rakom, prvega Afričana in prvega Azijca).
Med področji, ki so zanimiva in naj jih pozorno spremljamo v naslednjem letu, sta genomika rastlin (obeta se dokončanje genoma koruze in več drugih za kmetijstvo in evolucijo zanimivih rastlin) in vprašanje speciacije (razvoja novih vrst - katere mutacije so potrebne, da se posamezniki iste vrste niso več sposobni pariti med seboj).
Žal so članki v reviji Science dostopni samo za naročnike in uporabnike na univerzah in večjih inštitutih...
Ni komentarjev:
Objavite komentar