Sicer imam občutek, da je slovenski pregovor Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran samo prevod angleškega An apple a day keeps the doctor away in zdi se, da je to modrost starih mam, ki nima prave molekularne osnove. No, pač, vitamini, vendar pa se dandanes vitamini tudi v zimskem času ne zdijo tak problem, da bi morali paziti, da pojemo tisto eno jabolko na dan.
Pa vendar ni čisto tako. V januarski številki revije Journal of Alzheimer's Disease, ki objavlja rezultate raziskav Alzheimerjeve in podobnih bolezni, bo izšel članek, v katerem avtorji poročajo, da jabolčni sok zavira nastajanje peptida, ki povzroča Alzheimerjevo bolezen. Za zdaj obstaja o tem le informacija založbe, ki pa vseeno razkriva nekaj eksperimentalnih podatkov.
Raziskave so opravili na miših. Ko se miši starajo, imajo čedalje več težav v testih, pri katerih morajo na primer poiskati pot iz labirinta (ni točno napisano, ali so uporabili transgenske miši, ki imajo podobne simptome kot ljudje z Alzeimerjevo boleznijo, niti ali so uporabili tako imenovan 'vodni labirint' ki je pogost preizkus za določanje prostorskega spomina pri poskusnih glodalcih). Če so mišim en mesec dajali piti jabolčni sok v količinah, ki bi pri človeku ustrezali dozi dveh kozarcev dnevno, so ugotovili, da imajo pri tovrstnih nalogah manj težav kot tiste miši, ki so pile samo vodo.
Raziskava pa gre dalj od zgolj opažanja učinka jabolčnega soka. Ugotovili so namreč, da je pri miših, ki so pile sok, nastalo manj amiloidnega peptida (peptida beta), za katerega je znano, da se v možganih pacientov z Alzheimerjevo boleznijo sprijema v tako imenovane amiloidne plake, ki poškodujejo živčne celice in zmanjšajo možganske sposobnosti.
Podatek o tem, da jabolčni sok lahko zavre napredovanje nevrodegerenativnih bolezni, ni nov, saj je ista revija objavila članek iste raziskovalne skupine na to temo že leta 2006. Takrat so poročali, da jabolčni sok pospešuje nastajanje acetilholina, živčnega prenašalca, katerega koncentracija je pri Alzheimerjevi bolezni bistveno zmanjšana.
Ko smo že ravno pri vitaminih - ne pozabimo tudi na vitamin D, ki nastaja iz prekurzorjev v koži, ki je izpostavljena soncu. Torej: jejte jabolka in na sonce!
Se vidimo februarja!
3 komentarji:
Za doktorsko raziskavo proučujem proteine, ki jih epifitske glive izražajo na voskasti površini jabolk. In ko enkrat malo prebereš o tem, samo odpreš usta in zijaš. Sicer o kemiji jabolčnega voska (in drugih rastlinskih voskov) vem manj, kot bi si želela, so pa to kemijsko izredno heterogene snovi. Dve od komponent sta tudi ursolna kislina in nanocosanol. Prva se uporablja v (zaenkrat) eksperimentalnem zdravljnenu raka, druga v terapiji pacientov s povišanim holesterolom. Za preostale nisem pogledala, lahko pa vam pošljem članek o sestavi jabolčnega voska.
Sem mislil, da jabolka izločajo voske predvsem zato, da se obvarujejo pred napadi gliv, ne pa da se bodo glive na tej voskasti površini celo naselile. No, očitno pa epifiti za jabolko niso škodljivi... mogoče celo izločajo kakšne snovi, ki delujejo antibiotično proti kakšnim drugim mikrobom - se kaj ve o tem? In ti voski... kupljena jabolka so bolj malo povoskana, domača in neškropljena pa bolj in voščena plast se s časom celo odebeli, kajne (ali je tako samo pri nekaterih sortah)? Če imate kaj zanimivega o voskih, mi kar pošljite, prosim.
Kemična sestava in debelina voska sta sortno in sezonsko-časovno odvisni. Komercialno se uporabljajo sorte, ki ne izločajo velike količine voskov, ker so te zaradi izgleda nezaželjene pri kupcih.
Predpostavljene vloge voska pa so antimikrobna in fiziološka kot prepreka za prehajanje vode iz ploda ali lista.
Glivam, ki rastejo kot epifiti v slovenščini rečemo glive sajavosti in mušje pegavosti zaradi njihovega fenotipa na površini jabolk, angleško sooty blotch and flyspeck fungi(so prisotne tudi na drugem sadju, listih..., kjer koli je vosek). Vse življenske niše verjetno niso poznane. Vrstno so izjemno raznolika skupina, po večini pa jih lahko uvrstimo v rod Dothideales. Biokemijsko ni o njih znanega skoraj nič, narejenih je bilo nekaj fizioloških raziskav, ki v glavnem proučujejo njihovo rast ob prisotnosti različnih koncentracij sladkorja in dušika/AK, vendar to obsega le nekaj člankov. Na jabolku verjetno res ne povzročajo nobene škode, znižujejo le njegovo ekonomsko vrednost. Pojavljajo se večinoma v bioloških ali integriranih pridelavah, v intenzivnih samo takrat, ko zataji program zaščite s fungicidi. Zaradi svoje 'nepomembnosti' in počasne rasti so zelo nezanimive za proučevanje. Obstajata dve raziskavi o antimikrobnem delovanju teh gliv, ena potrjuje, da določena vrsta izloča 4 mikotoksine, druga to zanika. Jaz se ukvarjam s proteini, ki jih izločajo na voskih, toxin screening bo morala biti kakšna druga raziskava.
Objavite komentar