Parlament uredil ali omejil sajenje GS rastlin?

Po dolgem pripravljalnem postopku je v slovenski parlament danes prišel predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Poslanci so ga sprejeli s 45 glasovi za, 8 jih je bilo proti. Zakon je kontroverzen že dolgo časa. Pristojno ministrstvo je predlog zakona poslalo v javno razpravo že avgusta 2006 [1], a so ga pri Evropski komisiji ocenili kot preveč omejujočega in od Slovenije zahtevali nekatere obrazložitve. Maja 2008 ga je nato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovalo v parlamentarni postopek [2]. Vseeno je na skupščinske klopi prišel v nujnem postopku šele danes, ko je, če nič drugega, letošnja koruza že posajena.

Čeprav pristojno ministrstvo ves čas poudarja, da je namen zakona urediti sajenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji, pa se je v izjavi za javnost [3] danes zapisalo, kar ni tako daleč od resnice - da namreč zakon 'ne dovoljuje gojenja gensko spremenjenih rastlin, ampak tako pridelavo ureja'... in res zakon s predvidenimi ukrepi gojenje predvsem omejuje, saj postavlja velike prepreke kmetom, ki bi želeli posejati GS koruzo. Zakon omenja šolanje, plačevanje dajatve v poseben sklad za odpravljanje morebitnih posledic gojenja GS rastlin, in obvezno pridobitev soglasja lastnikov bližnjih zemljišč. Lahko bi rekli, da obravnava GS rastline kot zelo nevarne tujke, kar bi moralo biti ekološkim aktivistom po godu. Očitno pa so nezadovoljni tudi ti, saj so se nekateri zbrali pred parlamentom [4] in zahtevali baje celo prepoved uporabe GS organizmov [5] v Sloveniji (upam, da so pri tem mislili samo na GS rastline).

Ob obravnavi zakona so na Valu 202 pripravili oddajo Aktualna tema o gensko spremenjenih rastlinah. Na sporedu je bila danes opoldne [avdio] , v njej pa je novinar Luka Hvalc zbral mnenja zagovornikov in nasprotnikov GS rastlin. V oddaji so me sicer predstavili kot kemika s Fakultete za kemijo (v resnici sem edini biolog na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani) in pristal sem na strani zagovornikov genetskega spreminjanja rastlin, kar tudi ni tako strašno ;-) predvsem pa mislim, da je moje stališče argumentirano in podprto z znanstvenimi rezultati. Edino en stavek se mi je zarekel in bi ga najraje vzel nazaj, ker bi ga utegnil kdo narobe razumeti: da namreč ni vseeno, kakšne gene jemo. Čeprav sem v nadaljevanju razložil, da se molekule DNA (geni) v našem prebavnem sistemu razgradijo, bi kdo utegnil razumeti, da so nekateri geni, ki jih pojemo, vseeno lahko nevarni. Mišljeno je bilo seveda drugače - da ni vseeno, kaj jemo. Sicer pa je bila oddaja objektivna, čeprav bi z veseljem skočil v razpravo, ko je kdo 'z one strani' povedal kakšno neutemeljeno. Ampak to je radio in izjave so bile posnete vnaprej, zato si mora vsak ustvariti svojo sliko. Želel bi si le, da bi ljudje bolje razumeli, kaj pomeni, če rastlinam dodamo en gen - da to ne more biti nevarno za človeka, ki tako rastlino poje, ne za okolje, v katerem taka rastlina raste. Dobro, tu poenostavljam - toksin je v rastlinah in na polju ne razpade takoj, a njegov spekter delovanja je ozek in potrebne so dovolj visoke koncentracije, da je aktiven. Vprašati se je treba tudi, kaj je alternativa genskemu spreminjanju - trenutno predvsem vse večja uporaba sintetičnih preparatov, ki so manj selektivni in so lahko nevarni tudi človeku.

Razmisliti bi bilo treba tudi o tem, da so na poti GS rastline, ki bodo tržno bolj zanimive kot je koruza, ki je v Evropski skupnosti trenutno dovoljena za gojenje. S tako omejujočo zakonodajo, kot so jo danes sprejeli poslanci, bodo verjetno zaprli poti za sajenje teh rastlin v Sloveniji in jih bomo zato uvažali od drugod. A do takrat bo preteklo še nekaj Save in mogoče se do takrat še kaj spremeni v glavah mojih in vaših sosedov.