Tole se verjetno ne bo bralo kot nova biologija, a za razumevanje ne bo šlo brez malo biokemije. Angleški raziskovalci so ugotovili, da razmerje dolžin prstov kazalca in prstanca kaže na nadarjenost za matematiko oziroma za jezike, na nekatere osebnostne lastnosti in podobno. Larifari 18. stoletja? Ne (nujno). Članek so objavili ta mesec v reviji British Journal of Psychology, raziskavo pa so opravili na 75 otrocih, starih 6 in 7 let. Dečki, ki so imeli kazalec daljši od prstanca so bolje opravili preproste matematične teste, medtem ko so deklice z enako dolgima kazalcem in prstancem bolje opravile verbalni del testa.
Fizio(g)nomija se z ugotavljanjem povezave med zunanjimi telesnimi značilnostmi in osebnostnimi lastnostmi že od antike, a so nanjo pogosto gledali kot na psevdoznanost. Zdaj pa kaže, da obstaja tudi biokemijska razlaga za povezave, ki jih je mogoče dokazati. Ugotovili so namreč, da je dolžina prstov povezana s hormonskim stanjem, ki mu je izpostavljen razvijajoči se zarodek. Povečana raven testosterona naj bi povzročila, da prstanec zraste daljši, višja raven estrogena pa ima kot eno od posledic izravnano rast kazalca in prstanca. Znano pa je tudi, da izpostavljenost zarodka hormonom vpliva na razvoj možganov. Testosteron naj bi vplival na razvoj tistih možganskih centrov, ki so odgovorni za prostorske in računske funkcije, medtem ko naj bi bil estrogen pomemben za razvoj jezikovnih sposobnosti.
Novico povzemam po agenciji Reuters.
Ni komentarjev:
Objavite komentar