Ilulissat, Ilulissat,... tam verjetno še niste bili. Ilulissat je namreč tretji največji kraj na Grenlandiji (ima dobrih 4500 prebivalcev). Tam so se med 11. in 15. junijem zbrali raziskovalci s širšega področja sintezne biologije na simpoziju Kavlijeve fundacije o prihodnosti, s podnaslovom Združitev bio in nano: na poti do kiborg celic. [Fred Kavli je ameriški podjetnik in filantrop norveškega rodu. Leta 2000 je ustanovil fundacijo, ki podpira in nagrajuje vrhunske raziskave s področij nevroznanosti, nanoznanosti in kozmologije.]
V svoji izjavi so udeleženci simpozija zapisali, da je pred vrati nova revolucija, tako pomembna, kot je bila pred 50 leti razvoj tranzistorja in odkritje strukture DNA. Tranzistorji so pripeljali do pomembnih sprememb v načinu življenja, ki ga predstavljajo elektronske naprave, razumevanje prenosa genske informacije pa je spremenilo način dojemanja življenja. Začetek 21. stoletja predstavlja čas velikih obetov in velikih nevarnosti: srečujemo se s klimatskimi spremembami, pomanjkanjem energetskih virov in pitne vode ter še vedno neozdravljivimi boleznimi. Sintezna biologija ponuja odgovore na mnoge od problemov, s katerimi se soočamo. Kot vsaka zmogljiva tehnologija, tudi sintezna biologija lahko predstavlja tveganje. Zato je treba sprejeti ukrepe, ki bi preprečili uporabo novih tehnologij za namene, ki bi škodili človeštvu.
Sedemnajst podpisnikov Ilulissatske izjave zato poziva k raziskavam na dveh področjih: na temljenem področju sintezne biologije in na področju raziskav družbenih vplivov novih tehnologij. Današnje odločitve bodo bistveno vplivale na prihodnost človeštva, kakršna bo čez 50 let.
Komentar o izjavi si lahko preberete na straneh Kavlijeve fundacije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar