Precej novic sem si shranil zadnje tedne, ko je bilo bolj malo časa za pisanje bloga in zdaj je čas, da jih vsaj omenim, saj je čisto jasno, da jih ne bom uspel obdelati tako, kot si zaslužijo.
Že 18. oktobra je Reuters poročal o zanimivih raziskavah na psih. Čeprav je mogoče čudno, toda v začetku 21. stoletja še vedno ni (bilo) povsem jasno, kaj določa barvo dlake pri psih. Zato so raziskovalci s Stanforda analizirali DNA več sto psov in ugotovili, kakšno je molekularno ozadje različne pigmentacije. Nepričakovano se je izkazalo, da barvo dlake uravnava eden od defenzinov. Toda defenzini, vsaj tako so menili doslej, so proteini, ki delujejo kot zaščita organizma pred mikrobi... Nova hipoteza pravi, da naj bi bili defenzini proteini z bolj splošno vlogo pri prilagajanju na spremembe v okolju. Število genov za defenzine je pri živalih zelo različno in morda predstavlja evolucijsko hiter odgovor na spremembe. Morda bo število kopij genov za defenzine pri človeku mogoče povezati z nagnjenostjo k debelosti, z barvo kože, las ali oči. Celotna raziskava bo izšla v reviji Science; zaenkrat je bila objavljena le v spletni verziji (Science Express).
5. novembra so v MIT-jevem spletnem časopisu Technology Review pisali o novih gensko spremenjenih rastlinah, pri katerih namesto toksina proti insektom deluje interferenčna RNA. GS rastline, ki jih sejejo po svetu in so odporne proti škodljivcem, imajo večinoma v svoj genom vključen zapis za enega od bakterijskih toksinov. Kritiki uporabe GS rastlin predstavljajo kot pomemben argument, da so bakterijski toksini premalo specifični in lahko pobijejo tudi vrste žuželk, ki rastlinam ne škodijo, razen tega pa se bo verjetno s časom razvila odpornost proti toksinom. Interferenčno RNA je mogoče načrtati tako natančno, da bi delovala samo proti eni vrsti škodljivcev, zato bi argument nasprotnikov glede nespecifičnosti s tem postal ničen. Raziskave so objavili v novembrski številki revije Nature Biotechnology v dveh člankih (1, 2).
Reuters je 7. 11. objavil prispevek z malo pretiranim naslovom: Določili nukleotidno zaporedje prhljaja, in baje so o tem poročali tudi v Sloveniji. Eden od povzročiteljev prhljaja je gliva Malassezia globosa, ki jo najdemo na lasišču skoraj vsakega človeka, in ki izloča več kot 50 različnih encimov, s katerimi razgrajuje sestavine las in lasišča. Da so prišli do zadostnih količin DNA, so morali namnožiti toliko gliv, pravijo, da bi z njimi lahko okužili 10 milijonov ljudi (gojili so jih v 10-litrskem fermentorju). Šele na osnovi analize genoma so ugotovili, da se gliva lahko razmnožuje tudi spolno. Predvidevajo, da bi na osnovi genomskih podatkov lahko odkrili snov, ki bi bila bolj učinkovita proti prhljaju, kot so sredstva, ki jih uporabljajo danes. Raziskavo so objavili v reviji PNAS - članek je prosto dostopen.
Pa pri nas? Spletni Dnevnik nove enkonomije je 12. novembra objavil kratko vest, da so Združeni narodi pripravili študijo, po kateri naj bi kloniranje ljudi dovolili le v izjemnih primerih za zdravljenje. Vlade bi naj morale pripraviti zakonske okvire za zaščito klonov pred zlorabami, predsodki in diskriminacijo. Mogoče vir ni povsem verodostojen in je gre v resnici za kloniranje ljudi, pač pa za kloniranje človeških celic... na vsak način pa bo težko z zakoni zaščititi klone pred predsodki...
Danes pa sem na multimedijskem portalu RTV Slovenija prebral novico o 'supermiši', ki ne more zboleti za rakom. Te miši naj bi imele 'povečano delovanje gena Par-4', ki naj bi 'imel vlogo v "programu umiranja celic". Če koga tema res zanima, naj si raje prebere kaj več na strani EurekAlert. Bistvo je v tem, da so pripravili transgensko miš, ki je nosila človeški tumorski supresorski gen Par-4 (odkrili so ga že precej nazaj v prostati, a se izraža tudi v drugih tkivih). Supresor je res deloval apoptotično (apoptoza je tip programirane celične smrti) le na rakave celice, na zdrave pa ne in življenjska doba transgenskih miši je bila za nekaj mesecev daljša od kontrolnih miši.
Ni komentarjev:
Objavite komentar