8777 podpisov proti sproščanju GSO

11. marca je stranka Zares začela na spletu zbirati podpise pod peticijo, s katero želijo doseči začasno prepoved sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje. Do prejle so zbrali 8777 podpisov, kar je hkrati veliko in malo. Malo, ker je v Sloveniji javno mnenje večinsko nenaklonjeno gensko spremenjenim rastlinam in izdelkom iz njih in veliko, ker je se toliko podpisnikov (verjetno) ni vprašalo, kaj taka prepoved sproščanja v resnici pomeni.

Kot piše na spletni strani, na kateri je tudi seznam podpisnikov, podpis pomeni podporo predlogu stranke Zares, da "Slovenija nemudoma z zakonom ali na kakršen koli drug pravno ustrezen način uveljavi začasno prepoved sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje, dokler ne bo sprejet zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami". Nikjer pa ni najti povezave do besedila predloga zakona, ki ga je poslanska skupina te stranke poslala predsedniku državnega zbora, čeprav je dokument na spletu. Branje tega dokumenta je treba povezati s poznavanjem zakonodaje. V Sloveniji sproščanje gensko spremenjenih rastlin v okolje ureja Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (ZRGSO), ki v III. poglavju (torej v členih od 27. naprej) določa, da je za sproščanje GSO treba dobiti dovoljenje ministrstva za okolje in prostor v soglasju z ministrstvom za kmetijstvo. Termin 'sproščanje v okolje' je v 4. členu definirano kot "vsak nameren vnos GSO ali kombinacije GSO v okolje, razen dajanja izdelkov na trg, pri katerem se ne izvajajo zadrževalni ukrepi za omejitev stika GSO z okoljem in prebivalstvom ter za zagotovitev visoke stopnje varnosti". Če bi moratorij res uvedli, bi to pomenilo, da raziskovalci ne bi mogli izvajati kontroliranih poljskih poskusov, kar pa glede na obrazložitev vloge ni bil namen. Predlagatelji zakona namreč želijo preprečiti sejanje GS rastlin, namenjenih za trg.

V Evropski skupnosti je dovoljeno sajenje samo ene GS rastline, to je koruza z oznako MON810. Ta koruza ima v genom vključen gen za toksin iz bakterije Bacillus thuringiensis, njegovo izražanje pa uravnava promotor iz virusa mozaika cvetače. Bakterija B. thuringiensis je talna bakterija, virus mozaika cvetače pa je tudi relativno razširjen. Gen za toksin so vključili v genom zato, da so rastline postale odporne proti koruzni vešči. Njene ličinke namreč vrtajo po steblih in s tem povzročijo odmiranje. Toksin ni nevaren za sesalce in ribe, ker je omejen na rastlino, pa lahko deluje samo na žuželke, ki se hranijo s tako spremenjeno koruzo. V zrnju je ~0,3 miligrama toksina na kilogram, v listih pa več. 90 % toksina razpade v 15 dneh. Če ga pojemo, se ga v želodcu 90 % razgradi v 2 minutah. Isti toksin so pred vnosom gena v koruzo že uporabljali kot biopesticid. V ZDA lahko ta tip koruze uporabljajo za prehrano od leta 1996 in ni znanih nobenih težav, ki bi nastale zaradi uživanja te koruze.

Biotehniška fakuteta je pred 6 leti naredila analizo, ali bi bilo to koruzo smiselno sejati v Sloveniji. Ugotovili so, da bi to bilo smiselno samo v JZ Sloveniji in občasno v Spodnjem Posavju, kjer se lahko razvijeta dve generaciji vešče v eni vegetacijski sezoni in je zato škoda na rastlinah lahko tudi zelo velika. Klasični način preprečevanja škode na posevkih je z insekticidom deltametrin ali lufenuron, vendar je treba škropiti v zelo ozkem časovnem območju glede na razvoj gosenic, razen tega pa isti učinkovini delujeta še na veliko drugih žuželk. Zato je pogosto edini preventivni ukrep pravočasno podoranje starih koruznih stebel, v katerih prezimijo vešče.

Iz napisanega sledi, da Sloveniji ne grozi nekontrolirano sajenje GS rastlin vsevprek. Tako kot drugod v EU bi bilo brez moratorija dovoljeno sejati samo en tip koruze. Argument, da je treba v Sloveniji zaščititi biotsko raznovrstnost, ni relevanten, saj se biotska raznovrstnost zaradi sajenja GS koruze ne bi zmanjšala. Edini, ki bi lahko imeli težave, bi bili ekološki pridelovalci koruze, če bi imeli svoja polja v bližini polj, ki bi bila posejana z GS koruzo. Takih pa ni veliko. Če ob tem upoštevamo še to, da bi bilo GS koruzo smiselno sejati samo na Primorskem, je problem še nekoliko manjši.

Med argumenti predlagateljev za uveljavitev moratorija beremo nekatere nenatančne ali napačne trditve. Ne drži, da je gojenje GS rastlin zakonsko neurejeno. Ne drži, da stroke ne znajo ali ne želijo povedati, kakšen vpliv ima lahko gojenje GS rastlin GS hrana na okolje, živali in zdravje ljudi. Razen tega gojenje GS rastlin ne bi imelo vpliva na slovensko čebelarstvo (kako neki?).

Upam, da je v ozadju peticije bolj nevednost kot iskanje političnih točk, o realni potrebi za peticijo pa naj se prepriča vsak (podpisnik) sam.