Tokrat ne gre za poganjanje avtomobilov, pač pa za energijo za delovanje biosenzorjev in drugih nanonaprav v medicini. Kot piše v sestavku na Softpediji, na Georgijskem tehnološkem inštitutu v ZDA razvijajo napravo, ki bi delovala kot nanogenerator in bi črpala energijo iz krvožilnega sistema. Zadoščala bi pretvorba (mehanske) energije utripanja srca in krženja žil v električno energijo. Gre za moči reda velikosti mikroamperov, vendar so doslej s poskusi uspeli doseči le nanoamperske moči, tako da jih čaka še veliko dela. Naprava bi delovala potopljena v tekočino, ki se premika, sestavljena pa je iz ustrezno oblikovanih nanožic. Morda bi lahko kdaj na tak način poganjali tudi osebno elektroniko.
Zanimiva je tudi razprava na to temo, ki poteka na portalu Slashdot (v dveh dneh se je nabralo več kot 150 komentarjev). Nekdo je izračunal, da bi pri 1-odstotnem izkoristku za poganjanje takega nanogeneratorja porabili skupaj 1 kalorijo dnevno. Drugi so skeptični, da bi naprava bila uporabna, saj je nevarnost nastanka krvih strdkov ali razvoja okužb prevelika, težave pa bi znale biti tudi hidrodinamske.
1 komentar:
...vsekakor sem najprej pomislil na hidrodinamske probleme, ki jih ideja rojeva. Tudi razpravljalce na Slashdotu v veliki meri skrbi ta vidik, kar lepo kaže pogosto vprašanje: "Where is it Coming From?". Drugo vprašanje je seveda, koliko energije računajo na ta način osvojiti iz kinetične energije krvnega toka oz. iz "vibracij krvožilnega sistema" kot je omenil eden od komentatorjev. Potem mi je že bolj všeč neka druga ideja iz komentarjev, da bi namreč izkoristili v "nanogorivnih celicah" LDL lipoproteine :-).
Objavite komentar