Seveda tekmovanje študentskih ekip iz sintezne biologije tudi letos bo! Srečanje ekip bo med 30. oktobrom in 2. novembrom na univerzi MIT, tako da imajo ekipe še dovolj časa za raziskovalno delo. Mnoge (tudi slovenska) so glede vsebine projekta zelo skrivnostne, saj gre vendarle za tekmovanje in prezgodnje odkrivanje kart ne predstavlja nobene prednosti, vseeno pa so se nekatere ekipe odločile, da že objavijo svoje zamisli.
Za letošnje tekmovanje se je prijavilo 112 ekip, kar pomeni tretjino več kot lani. Zato so morali organizatorji srečanje podaljšati za pol dneva, predstavitve pa bodo potekale v petih vzporednih sekcijah. Tudi letos bodo razen skupnega zmagovalca razglasili še drugo in tretje mesto izmed 3-10 finalistov. Razen teh priznanj bodo podelili še nagrade za najboljše projekte na področjih, ki bodo letos: Hrana in energija, Okolje, Zdravje in medicina, Proizvodnja, Nove uporabe sintezne biologije, Temeljne raziskave v sintezni biologiji.
Slovenska ekipa, ki jo tudi letos vodi prof. Roman Jerala, ima deset mentorjev (s Kemijskega inštituta) in sedem študentov. Letos so se v ekipo uvrstili: Marko Verce (Biotehnologija), Sabina Božič (Biokemija), Anja Lukan (Biokemija), Tibor Doles (Biologija), Nika Debeljak (Biotehnologija), Špela Miklavič (Mikrobiologija) in Urška Jelerčič (Fizika). O tem, kaj bodo delali, ne vemo še nič uradnega in verjetno bo treba za kaj več počakati do 1. avgusta, ko je rok za objavo osnovnega opisa projekta.
Zaenkrat si lahko ogledate zanimivo (a vprašanje, če res prav smiselno) idejo študentov iz škotskega Aberdeena, ki bodo pripravili bakterije Escherichia coli, ki bodo sposobne zaznati mesta v ceveh, ki so korodirana in bodo na mestu luknje v ceveh sintetizirale dvokomponentno proteinsko lepilo, ki naj bi zamašilo mesto puščanja cevi. Svoje projekte že predstavljajo tudi ekipe Bristola, Britanske Kolumbije, Groningena, Illinoisa, Lethbridga, Newcastla in druge. Do začetka avgusta bodo osnovni opisi na voljo za večino prijavljenih ekip.
Prav gotovo bo slovenska ekipa tudi letos predstavila zanimiv projekt in s tem prispevala k imidžu Slovenije kot biotehnološko naprednega okolja (čeprav bi se o tem dalo razpravljati...). Trenutno nas na svetovnem zemljevidu sintezne biologije še ni, čeprav bi nas vsaj glede na dosedanje uspehe na tekmovanjih iGEM tja lahko uvrstili. Sicer sem 'napako' že javil, ne vem pa, če se bo kaj zgodilo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar