Reuters je včeraj objavil novico, da je skupina Greenpeace naročila raziskavo o vplivu gensko spremenjene koruze na zdravje poskusnih miši. Članek naj bi izšel v reviji Archives of Environmental Contamination and Technology (verjetno je prav ... Arch. Envir. Contamin. and Toxicology), ki objavlja recenzirane članke, kar pomeni, da naj bi raziskava bila opravljena korektno. To je prvi primer, da so objavili rezultate o neželenih učinkih gensko spremenjenih rastlin na zdravje ljudi v neodvisni znanstveni reviji. Marčevska številka žal še ni na voljo na spletu, zato lahko samo povzamem to, kar je navedel Greenpeace.
Poskusne miši naj bi krmili z gensko spremenjeno koruzo proizvajalca Monsanto, enega največjih proizvajalcev semen, med njimi več najbolj prodajanih gensko spremenjenih sort. Koruzo MON863, ki je tudi v Evropski uniji dovoljena za uporabo kot krma, pa tudi za prehrano ljudi, so mišim dajali 90 dni in ugotovili, da so se na jetrih in ledvicah pokazali "znaki toksičnosti". Kaj točno so odkrili v tem trenutku pe ni mogoče reči.
Koruza MON863 vsebuje toksin Cry3b1 iz bakterije Bacillus thuringinensis kumamotoensis, ki je selektivno toksičen samo za nekatere hrošče in je usmerjen proti ličinkam koruznega hrošča Diabrotica virgifera, ki uničuje korenine in lahko povzroči tudi več kot 30-odstotno zmanjšanje pridelka. V predhodnih poskusih, na osnovi katerih do izdali dovoljenje za uporabo, so ugotovili, da se toksin v prebavilih razgrajuje in zato ne bi mogel biti niti toksičen niti alergen.
Že pred več kot desetletjem so se pojavile prve analize, ki so kazale na toksičnost gensko spremenjenih rastlin za poskusne živali, vendar so takrat skupine strokovnjakov dokazale, da je šlo za napake v zasnovi poskusov in interpretaciji rezultatov. Nasprotniki gensko spremenjenih živil pa so seveda trdili, da gre za podkupljive strokovnjake in dokaz moči biotehnoloških lobijev...
2 komentarja:
Vsekakor bo izid dodatnih preskusov, če bo do njih prišlo, zanimiv, saj je članku na katerem temelji podmena morebitnega toksičnega učinka, ker je objavljen v Arch. Environ. Contam. Toxicol. najbrž mogoče pripisati dobro mero verodostojnosti. Članek avtorjev G.-E. Séralini in sod.: New Analysis of a Rat Feeding Study with a Genetically Modified Maize Reveals Signs of Hepatorenal Toxicity temelji predvsem na ponovni statistični presoji podatkov dobljenih v obveznem prehranskem preskusu opravljenem s strani Monsanta. Izvajalcu očitajo predvsem pomanjkljivosti pri uporabi statističnih podatkov in dvomijo tudi v interpretacije patohistoloških izvidov; do preparatov avtorji članka niso imeli dostopa. Najbrž bo dogodek znova obudil stare razprave iz poznih devetdesetih let v Veliki Britaniji, ko je bil raziskovalec dr. Arpad Pusztai zaradi prenagljene objave svoji rezultatov izobčen iz znanstvene srenje. Zavrnitve rezultatov njegovih raziskav, pri katerih so mu med drugim, zanimivo, očitali tudi neustrezno uporabo statističnega vrednotenja, niso bili povsem nedvoumne. Zanimivo, da sta del rezultatov Pusztai in njegov sodelavec patolog Ewan kasneje, kljub ugovoru dela recenzentov, uspela celo objaviti v reviji Lancet. Povedati pa je treba dvoje, da so Pusztaijeve raziskave obravnavale vpliv povsem druge aktivne snovi, čeprav je bila prav tako vpletena firma Monsanto in da se je ves dogodek izrazito politiziral. V obrambo dr. Pusztaija naj povem, da ni bil nikoli nasprotnik biotehnoloških rešitev, želel je le uveljaviti strožje preverjanje GSO pred začetkom njihove uporabe. In še to: ob zaključku svoje kariere zaradi suspenza je dr. Pusztai kot eden vodilnih svetovnih ekspertov za lektine lahko pokazal bibliografijo s skoraj 300 recenziranimi članki in 12 knjigami, kjer je bil bodisi avtor ali urednik.
Članek je izšel v majski številki AECT, njegove rezultate pa je kasneje ponovno preučila skupina raziskovalcev, ki jih je imenovala Evropska agencija za varnost hrane EFSA - njihovo poročilo je na naslovu http://www.efsa.europa.eu/EFSA/Statement/GMO_statement_MON863,0.pdf . Ugotovili so, da ne kaže, da bi šlo za relevantne nove podatke, vendar je vprašanja glede statistične metodologije obdelovala ločena skupina.
Objavite komentar