V zadnjem letu se je zaradi visokih cen nafte v ZDA izredno povečal obseg proizvodnje etanola iz koruze. To pa je povzročilo podražitev živalske krme, zato se je zmanjšala proizvodnja mesa, tako perutnine kot tudi govedine in svinjine. Ameriško kmetijsko ministrstvo, ki redno spremlja gibanje proizvodnje mesa, je ocenilo, da bo letos skupna proizvodnja mesa nižja od prvotnih ocen za okrog 125.000 ton.
Cena koruze se je od jeseni podvojila predvsem zaradi uporabe za proizvodnjo etanola. Od lanske letine naj bi namreč za ta namen porabili 2,15 milijard mernikov (54,6 milijonov ton), od letošnje pa celo 3,2 milijarde mernikov (81,3 milijonov ton) [mernik je na ameriški borzi osnovna merska enota za žitarice; pri koruzi 1 tona ustreza 39 mernikom]. Strokovnjaki menijo, da se bo s tem spremenil tudi način krmljenja živine, saj naj bi govedo dalj časa pasli in krajši čas krmili s koruzo, vednar se bo s tem upočasnila prirast, pa tudi skupna količina bo manjša. ZDA sicer računa na letošnji večji pridelek koruze v Argentini in Braziliji. Novico povzemam po agenciji Reuters.
Ob tem je seveda smiselno, da države razvijajo postopke pridelave bioetanola iz virov, ki jih imajo dovolj, kot so v zmernih klimatskih območjih lesna biomasa in kmetijski odpadki. O novih načinih pa sem pisal v dveh blogih (1, 2) prejšnji teden.
2 komentarja:
Z uporabo utežne oz. pravilneje prostorniske enote "mernik" ste me krepko presenetili. Je pa bilo koristno, ker sem nato malo pobrskal po merah: vaš "mernik" je v originalnih ameriških tekstih "bushel". In ta ima (po Wikipediji) ca. 35 ali 36 l. Slovenski mernik naj bi imel 30 l (Fizikalni praktikum I).
Glede na specifično težo je nato teža "bushel-a" za koruzo ca. 25 kg in to je ustrezno vašemu preračunu 39 bushel-ov za tono. (Za druge žitarice so teže sicer ustrezno drugačne: npr. za ječmen ca. 22 kg in za pšenico ca. 27 kg). Zbegala me je predvsem uporaba besede "mernik", ki v našem jezikovnoetničnem okolju sproži drugačne predstave.
Kar pa zadeva sam problem predelave žitaric v energente je zanimivo, kako živahen je ponovno interes na svetovni sceni. Spominjam se podobne evforije v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zelo pomembno pa je, da ste opozorili na ključno povezavo med trgoma živil in energije, kar seveda opozarja na globlje politične vzvode sedanjih pobud in kaže tudi na morebitno prihodnjo dodatno konfliktnost odnosa Severa in Juga.
Zelo dobrodošel prispevek!
Merniki so po različnih deželah očitno različni. Tako je tudi npr. britanski mernik 0,97 ameriškega. Wikislovar prevaja bushel z 'mernik' (http://sl.wiktionary.org/wiki/mernik) in ta izraz sem že prej uporabljal pri navodilih za vaje iz Kemije in biokemije živil, ker se mi je zdel ustrezen, pa tudi zanimiv, saj verjetno večina svetovne trgovine z žiti še vedno poteka v mernikih, ne v kubičnih metrih ali tonah.
Objavite komentar