11. apr. 2007

Nekateri se ne zredijo...

Verjetno poznate koga, ki lahko poje karkoli, pa se ne bo zredil. Možni sta samo dve razlagi: da ta človek v resnici sploh ne je toliko, kot se zdi, ali pa je njegov metabolizem drugačen. Toda kaj je v resnici drugačnega?

Američani so leta 1948 začeli tako imenovano Framinghamsko raziskavo (The Framingham Hearth Study), s katero so poskušali ugotoviti, kaj povroča bolezni srca in ožilja. Kot vzorec so imeli več kot 5000 prebivalcev kraja Framigham v zvezni državi Massachusetts. Danes v kraju 35 km zahodno od Bostona živi 67.000 prebivalcev. Leta 1971 so študijo nadaljevali, ponovno z nekaj nad 5000 osebami. Redno so spremljali njihovo zdravstveno stanje in, ker je šlo za otroke udeležencev prve študije, ugotavljali, ali obstajajo genetski dejavniki, ki prispevajo k razvoju bolezni srca. Leta 2002 so začeli s tretjo raziskavo na vzorcu dobrih 4000 vnukov udeležencev prve analize. Na osnovi petdesetletne raziskave so objavili že nad 1200 strokovnih in znanstvenih člankov. Eden zadnjih med njimi je izšel v februarski številki revije Journal of Molecular Medicine, v njem pa poročajo o povezavi med prehrano in debelostjo. Splošno znano je, da je uživanje mastne hrane povezano s tveganjem za razvoj debelosti, vendar pa se nekateri ljudje kljub uživanju mastne hrane ne zredijo.

Z analizami polimorfizma posameznih nukleotidov (SNP) so ugotovili, da ima okrog 13 % analizirane populacije na mestu -1131 gena APOA5 nukleotid C, medtem ko ima večina na tem mestu nukleotid T. Pregledali so skoraj 2300 udeležencev Framinghamske raziskave in primerjali podatke o SNP, njihove prehranjevalne navade, indeks telesne teže in tveganje za debelost. Polimorfizem je v genu za apolipoprotein A5, ki sodeluje v metabolizmu lipidov kot transportni protein, vendar razlika, ki je pomembna, ni v kodirajočem zaporedju, pač pa navzgor v genu. Avtorji članka ne dajejo nobene razlage o možnem biokemijskem in fiziološkem mehanizmu, ki je osnova za drugačen odgovor na zaužite maščobe. Lahko pa si predstavljamo, da je variabilno mesto na območju gena, ki morda deluje kot ojačevalno zaporedje.

Ni komentarjev: