Razlike med šimpanzi

Če govorimo o opicah, seveda takoj ločimo gorilo od orangutana in šimpanza od gibona. Verjetno pa se nam zdijo šimpanzi med seboj skoraj vsi enaki. Včeraj pa so v reviji PLoS Genetics objavili rezultate genetske analize šimpanzov, ki so jasno pokazali, da so razlike med šimpanzi še večje kot med ljudmi.

Genomske analize so pokazale, da so razlike med človeškimi rasami nepričakovano majhne. Kar vidimo kot razlike v barvi kože in oči in rasti las, ki jih imamo za velike, so na ravni genoma zelo majhne. Razlike znotraj posamezne človeške rase so večje kot med rasami. Z razjasnitvijo genoma šimpanza (rezultate so objavili septembra 2005) je bilo mogoče natančno analizirati tudi razlike med skupinami živali.

Raziskovalci primatov so že pred zadnjimi genomskimi analizami šimpanze ločili v več skupin. Bonobi (Pan paniscus) so posebna vrsta; so nekoliko manjši od ostalih šimpanzov in so jih odkrili šele leta 1928. Živijo samo južno od reke Kongo v Demokratični republiki Kongo. Navadne šimpanze (Pan troglodytes) pa ločijo na vzhodne, zahodne in osrednje - vsi živijo samo v Afriki. Geografska ločenost posameznih skupin se odraža tudi v razlikah v mitohondrijski DNA in Y-kromosomu.

Analize 310 mikrosatelitskih območij pri 78 šimpanzih (in 6 bonobih) so pokazale, da so razlike med zahodnimi in vzhodnimi šimpanzi večje kot med dvema med seboj genetsko najbolj različnima človekoma. Razlika med šimpanzom in človekom je na ravni genoma 1,2 %, med navadnim šimpanzom in bonobom pa 0,3 %. Razlike v genomih so posledica fizične ločitve populacij. Bonobi so se ločili od ostalih pred okrog 800.000 leti. Razlog za ločitev od ostalih je reka Kongo, saj šimpanzi ne plavajo. Zahodni šimpanzi so se od ostalih ločili pred 500.000 leti, vzhodni in osrednji pa pred 250.000 leti. Čeprav primatologi ločijo dve skupini znotraj zahodnih šimpanzov, pa analize mikrosatelitov ne kažejo na obstoj povsem ločenih populacij.

Rezultati so pomembni, ker omogočajo vpogled v evolucijske poti primatov, pa tudi z naravovarstvenega stališča, saj no dovolj, da zaščitimo ogrožene šimpanze kot enotno skupino, pač pa vsakega od tipov šimpanzov, kar bo gotovo še težje.

Raziskavo povzema tudi Reuters.