V reviji American Journal of Clinical Nutrition je 29. julija kot predobjava izšel članek britanskih znanstvenikov, ki so izmed več kot 52.000 raziskovalnih člankov, ki so izšli v zadnjih 50 letih, izbrali tiste, ki obravnavajo primerjavo ekoloških ('organskih') živil s standardnimi. Našli so 162 tovrstnih analiz, vendar so ustrezno kakovostne kvantitativne podatke objavili le v 55 izmed teh člankov.
Skupen imenovalec izbranih 55 analiz je, da je konvencionalno pridelana rastlinska hrana bogatejša z dušikom, ekološko pridelana pa vsebuje več fosforja in kislin. Pri 8 drugih sestavinah razlike niso bile statistično pomembne. Primerjalnih analiz mesa je bilo sorazmerno malo in niso pokazale značilnih razlik glede sestavin.
Na osnovi te študije so zaključili, da so razlike v sestavi zelo majhne in so predvsem posledica različnega načina pridelave. Reuters je v svoji novici dodal, da ekološka živila ne le, da nimajo nobene prehranske prednosti pred konvencionalnimi, pač pa tudi niso nič bolj zdrava. To je vsaj zanimivo, saj je svetovno tržišče ekološke hrane vredno 48 milijard USD.
Vprašanje pa je, ali je o tem, kako vpliva neko živilo na zdravje posameznika, dovolj pogledati vsebnost 11 sestavin hrane. Morda bi se pred 20 leti to zdelo dovolj, današnje razumevanje uravnavanja izražanja genov in zapletenih signalnih poti v celicah in med celicami pa kažejo, da lahko nekatere sestavine v sledovih pomembno vplivajo na fiziološke procese. Vsebnost teh sestavin pa je težko določiti, nenazadnje zato, ker so nekatere snovi dokaj nestabilne in so v različno starih in različno hranjenih rastlinskih živilih prisotne v zelo različnih koncentracijah.
Nasvet: ne glede na objavljeno raziskavo uživajte sveže nabrano zelenjavo in sadje (pa tudi če ni ekološko pridelano). Poletje je kot nalašč za to.
3 komentarji:
Za tale prispevek sem Vam hvaležen, najprej ker pomaga razbijati pogosto zgrešene stereotipe o "ekološko/biološko" pridelanih živilih, istočasno pa dobro ilustrira drug nedavno objavljen podatek, da Američani letno potrošijo v alternativni medicini 34 milijard US$ (http://blogs.wsj.com/health/2009/07/30/americans-spend-34-billion-a-year-on-alternative-medicine/), saj se obe navadi neredko napajata iz podobno zgrešenih predpostavk in verovanj.
Drug pomemben vaš podatek pa je opozorilo, kako pomanjkljiva je dosedanja presoja živil na skromnem naboru prehranskih sestavin, čemur pritrjujejo tudi novejša spoznanja v področju epigenetike. Vsekakor bomo na tem področju dočakali pomembna nova odkritja, od katerih bo upajmo marsikatero prešlo v recepturno rešitev.
Pozdravljeni
Če bi prebrali dela Rudolfa Steinerja bi razumeli, zakaj je biološka hrana bolj zdrava od konvencionalne pridelane hrane. Da ne govorim o pesticidih in ostali svinjariji, ki jih očitno niso analizirali. Dokler bodo t.i. "znanstveniki" iskali v hrani samo kemične spojine in ne bodo razumeli kaj je tisto, kar nas resnično hrani bo svet takšen kot je. Sem bila totalno zgrožena ko sem poslušala to umotvorjenje tistega kvazi "znanstvenika" v TV prispevku. Jaz osebno sem se pred leti zastrupila s konvencionalno pridelanim grozdjem. Zakaj? Ker je bilo očitno škropljeno po znanstvenih standardih.
Pa še nekaj bom tukaj dodala, ko je govora o znanosti. Ali ste se kdaj vprašali zakaj ta svet zadnjih 60 let drvi v pogubo. Še bolj pa zadnjih 10 let. Ker je zmanjkalo ljudi, ki bi sprejemali odločitve na podlagi zdrave kmečke pameti. Ker ultra izobraženi ljudje nimajo več nobenega stika z naravnim, ker ne razmišljajo s svojo glavo ampak imajo za podlago to, kar so jim drugi znanstveniki povedali o neki zadevi. Pa je to sindrom tudi politike. Otroci, ki niso v svojem razvoji imeli stik z naravo, ki niso opazovali naravne procese, ki so vzgojeni v sterilni in njim prilagojeni okolici nimajo odnosa do soljudi, niso sočutni...Ko odrastejo je njihov bog kapital in denar. To pa je že zgodba ki se nam ta trenutek dogaja.
Lep pozdrav
Zara_D,
vidim, da podobno kot vi razmišlja sorazmerno veliko ljudi. Vendar pa se z marsičem, kar ste napisali, ne strinjam. Prvič, prisotnost pesticidov se da zelo dobro analizirati z znanstvenimi metodami, drugič, z znanstvenimi metodami se da razviti za človeka manj škodljiva fitofarmacevtska sredstva in z znanstvenimi metodami se da ugotoviti, ali je neka bolezen posledica npr. zastrupitve, okužbe ali česa drugega. Problem pogosto ni v znanosti. Če bi bilo grozdje škropljeno z dozami, ki so predpisane in bi upoštevali karenčno dobo, grozdje pa temeljito oprali, ne bi smelo priti do zastrupitve.
Strinjam se z vami, da bi pogosto pri odločanju koristilo malo (več) 'kmečke pameti', vendar ravno pri uporabi pesticidov neredko to pomeni vojno za pridelek z vsemi sredstvi, ki so na voljo. Kaj bi naredili vi, če bi imeli na primer 2 ali 4 hektare vinograda, ki ga napadata peronospora in oidij? Če bi hoteli priti do pričakovanega (in za preživetje družine nujno potrebnega) pridelka, bi morali uporabljati škropiva. Drugače je, če imate pet trsov in če bo kaj grozdja na njih ali ne za vas ni odločilno, če pa živite od pridelka, pa si ne morete privoščiti samo uporabe kakšnih pripravkov iz koprive in preslice.
Res ne bi škodilo, če bi otroci bili več v stiku z naravo, ne verjamem pa, da bi to rešilo vse težave, ki ste jih omenili...
Objavite komentar