Danes sem prebral, da je Harvardska univerza pri bostonskih mestnih oblasteh oddala vlogo za širitev univerze. To sicer ni nič nenavadnega, saj je ena najstarejših (ustanovili so je pred 371 leti) in najbogatejših univerz na svetu (ocenjujejo, da ima v svojih finančnih skladih okrog 30 milijard dolarjev, ki izvirajo iz donacij) na sedanji lokaciji v Cambridgu utesnjena. Zanimivo pa je, da svoj razvoj in širitev načrtujejo zelo dolgoročno.
Širitev naj bi imela dve fazi; prva bo trajala 20 let, druga pa še nadaljnjih 30 let. V prvi fazi bodo predvidoma zgradili blizu 450.000 m2 novih prostorov za raziskovalno in pedagoško dejavnost in ob tem odprli 5000 novih delovnih mest. Z gradnjo prvih 46.000 m2 naj bi začeli že v naslednjem letu, vse stavbe pa bodo v parkovno-rekreacijskem območju na mestu sedanjih industrijskih površin. V prvih letih bodo zgradili jedro novega kompleksa - raziskovalno središče za izvorne celice in prostore za še nekatere druge oddelke.
Ali kdo ve, ali Univerza v Ljubljani načrtuje svoj razvoj kaj več kot pet let vnaprej? Za primerjavo: na Harvard je vpisanih 7000 dodiplomskih in 12.500 podiplomskih študentov, na UL pa skupaj 47.000 dodiplomskih študentov in okrog 4000 podiplomcev.
Novico povzemam po agenciji Reuters. Za predstavitev prenove so postavili posebno spletno stran (Allstonova pobuda) in povzetek načrta novogradenj na 74 straneh.
Današnja novica morda ni ravno s področja novih biologij, vseeno pa je zanimivo, da bodo na Harvardu najprej zgradili raziskovalni center za preučevanje izvornih celic. Ob tem ni nepomembno, da je novoizvoljeni predstavniški dom ameriškega parlamenta včeraj glasoval za širitev financiranja raziskav novih linij izvornih celic. Čeprav je možno, da bo predsednik države uporabil možnost veta, pa kaže, da bo v ZDA zavel nov veter glede raziskav izvornih celic.
Ni komentarjev:
Objavite komentar