25. jan. 2007

Kuga - včeraj, danes, jutri...

Čeprav ima kuga prizvok srednjeveške neozdravljive bolezni, ki je pobila cela mesta, v resnici (v 21. stoletju) ni tako zelo nevarna bolezen, saj bi proti povzročitelju, bakteriji Yersinia pestis, lahko uporabili antibiotik. V resnici je še največji problem pri pljučni obliki kuge, da bolezen tako hitro napreduje, da je takrat, ko bi jo zanesljivo diagnosticirali, že prepozno za zdravljenje, saj bi bila okužba že preveč razširjena. Bolniki pogosto umrejo že v treh do štirih dneh. Ker obstaja nevarnost, da bi do seva povzročitelja lahko prišli teroristi, raziskovalci kljub temu, da je dandanes bolezen zelo redka, poskušajo razumeti njen razvoj in natančno preučiti povzročitelja. Seveda je končni cilj priprava učinkovitejših načinov zdravljenja.

V jutrišnji številki revije Science bo izšel članek, v katerem ameriški avtorji poročajo, da so odkrili način, kako upočasniti razvoj bolezni. Ker so začetni simptomi podobni kot pri gripi, obstaja namreč resna nevarnost, da bi bilo zdravljenje lahko napačno, saj na primer v razvitem svetu zdravniki ne bi posumili, da gre za okužbo z jersinijo. Kot so danes objavili na portalu EurekAlert, so poskuse izvajali na miših, saj so ugotovili, da je razvoj bolezni zelo podoben kot pri človeku. Pljuča se namreč napolnijo s tekočino, polno bakterij in vnetnih celic. S krvjo se kasneje bakterije naselijo tudi v vranici in drugih organih, kmalu zatem pa živali poginejo. V pljučih so ugotovili, da so žepi infecije obdani s krvnimi strdki, ki preprečujejo raznos bakterij v okoliško tkivo. Ker pa do prenosa prej ko slej pride, so že predhodne raziskave prebitje te pregrade povezovale z encimom PLA (aktivatorjem plazminogena).

V objavljeni raziskavi so hoteli preveriti, ali ima res PLA odločilno vlogo pri širjenju patogenih bakterij. Izvedba je bila dokaj preprosta, saj so miši okužili z Y. pestis, ki ni proizvajala encima PLA. Ugotovili so, da se je okužba dalj časa zadržala v pljučih, potem pa je vseeno prešla na vranico. Miši so poginile, a bistveno kasneje kot v primeru, če je bil PLA aktiven. Glede na to, da so molekule PLA znana tarča za zdravila proti trombozi in infarktu, ima farmacevtska industrija na voljo dovolj učinkovin, ki bi lahko zavrla delovanje tega encima. Če bi torej v primerih, ko bi sumili na okužbo z jersinijo, bolnikom dali tudi zdravilo, usmerjeno proti PLA, bi se bolezen počasneje razvila in bi tudi antibiotiki lahko delovali še preden bi prišlo do prenosa povzročitelja kuge v druge organe.

Ni komentarjev: